Intuicija

Predvajaj

foto: Thomas Hawk

Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa to imenujejo “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih.

Da se lahko človek pravilno odloča tudi brez racionalnega umevanja in analitične misli, so pisali že stari Grki, razlag in definicij intuicij je torej veliko, dr. Joel Pearson z Univerze New South Wales v Sydneyu poudarja tri ključne lastnosti tega fenomena:

“Ena izmed teh je hiter odziv: intuitiven odgovor, ko narediš nekaj zelo hitro. Potem nerazumsko: informacija, ki vpliva nate, je nezavedna, ni povezana z razumom, temveč gre bolj za občutek. Tretja lastnost pa je emotivnost: občutek pride v obliki čustvene ali telesne zaznave. V mislih imamo torej nezavedne informacije v naših možganih in telesu, s katerimi se lahko boljše odločamo.”

Ne nagon, temveč vez med zavednim in nezavednim delom našega uma

Pri intuiciji ne gre za nagon (ta je namreč nenaučen), temveč za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma. Da nezavedno vpliva na naše zavestne odločitve, da torej intuicija obstaja, je v svoji raziskavi pokazal dr. Joel Pearson. V njej so morali ljudje povedati, v katero smer se premikajo pike na ekranu, medtem ko so istočasno dobivali impulze podob s pozitivnimi in negativnimi liki, seveda v obliki, ki je niso mogli  zavestno dojeti. Izkazalo se je, da se tisti, ki so istočasno prejemali nezavedne čustvene dražljaje, odločajo hitreje in bolj pravilno.

“Pokazali smo, da lahko ljudje pri svojih zavestnih odločitvah uporabijo tudi nezavedne informacije. Pri nas je šlo za čustvene informacije: ljudi smo izpostavili čustvenim vizualnim podobam, ki se jih niso zavedali, so pa ta čustva prišla v njihove možgane. Tako lahko potem merimo, kako to vpliva na odločanje, na pravilnost, odločnost in hitrost odločitev. Pokazali smo, da obstoj nezavednih občutij vpliva na vedenje. In ljudje sploh niso vedeli, da se to dogaja.”

V vaših možganih je vedno veliko informacij, ki se jih ne zavedamo, pa vseeno vplivajo na nas.

“Poskusi so pokazali, da lahko ljudje premaknejo roko, da lahko naredijo fizični gib proti nezavedni informaciji. In to zelo natančno in kljub temu, da je ne vidijo. Tisto, kar gledajo, je skrito, tega ne morejo videti, pa se vseeno stegnejo in to zagrabijo. Raziskave so torej pokazale, da sta dejavnost ali gibanje telesa, odvisna od različnih tipov informacij, ne le od vizualne percepcije in tega, kako vidimo svet. Način, kako občutimo neko informacijo v naših možganih, ima različne kriterije in dostop do drugačnih informacij kot pa normalna, vsakodnevna zavestna percepcija. Še z drugimi besedami: pri intuiciji lahko občutimo informacijo, ki se je ne zavedamo.”

Intuicija je predmet številnih raziskav 

Intuitivno odločanje je zadnja leta predmet številnih raziskav. Nekatere se osredotočajo na aktivnosti v možganih, druge na točnost impulzivnega odločanja. Na univerzi v Amsterdamu so že pred 11 leti prišli do rezultatov, da je bila le četrtina kupcev avtomobilov, ki so imeli veliko časa, da so preučili vse njegove podrobnosti in lastnosti, kasneje zadovoljna z nakupom. Tisti, ki so avto kupili na hitro, impulzivno, pa v 60 odstotkih.

Japonski strokovnjaki pa so s pomočjo magnetne resonance ugotovili, da se je pri profesionalnih igralcih igre shogi, japonskega šaha, (bolj kot pri ostalih) ob prikazu slik igralne plošče aktiviral del možganske skorje, t. i. precuneus v temenskem režnju. Ko so se v drugem preizkusu morali v hipu odločiti za potezo, s katero bi premagali nasprotnika, pa se je aktiviral še drug del: repato jedro, del bazalnih ganglijev, ki so zadolženi za učenje, izvajanje navade in avtomatičnih vedenj. Razlaga znanstvenikov iz možganskega znanstvenega inštituta RIKEN je sledeča: skorja je zadolžena za zavestno zaznavanje in razumsko analizo dane situacije, repato jedro, s katerim so povezali intuicijo, pa je predel, kjer domuje visoko in utrjeno specializirano znanje, s pomočjo katerega lahko /zaradi povezav med obema predeloma/ hitro pridemo do pravega odgovora brez zavestne misli.

V možganih ni enega predela za intuicijo

Dr. Joel Pearson pravi, da ni enega predela v možganih, ki bi bil zadolžen za intuicijo:

Nekateri pisci intuicijo povezujejo z desno možgansko hemisfero in s sistemom 1, torej hitrim, instiktivnim, nezavednim, limbičnim in plazilskim, torej zelo starim delom možganov, ki nam je služil v preteklosti v času številnih nevarnosti. V nasprotju s sistemom 2, ki je počasnejši, bolj analitičen in zavesten. Naš sogovornik pa svari pred poenostavljenimi razlagami možganskih procesov med intuitivnim odločanjem.

Kljub temu, da znanstvenega znanja o intuiciji še ni veliko, to po besedah dr. Joela Pearsona ne izpodbija obstoja same intuicije.

“Intuicija obstaja, nanjo ne smemo gledati kot na neko parapsihološko, novodobno ali neumno stvar. Vse, kar je, je to, da nam na različne načine omogoča izkoristiti nezavedne informacije iz naših možganov. O tem že imamo znanstveno razumevanje, zdaj pa se lahko osredotočimo tudi na to, kako jo povečati, kako jo nadzorovati, zakaj so nekateri v tem dobri, drugi ne …”

Če za konec pogledamo še iz medicinskega vidika, dokaza o kakšnem dodatnem, šestem čutu ni. So pa, kot opozarja nevrolog dr. Blaž Koritnik, možgani interpret, ki nenehno ne le sprejema informacije od zunaj (in znotraj), temveč jih tudi interpretira: