Ljudi bi mogli ozavestiti, kako majhen in kako poseben je naš planet

Sergej Prokopovič, Saližan Šaripov in Dragan Živadinov

foto: Nina Slaček

V Sloveniji se na povabilo Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij iz Vitanja mudi delegacija iz ruskega Središča za usposabljanje kozmonavtov Jurij Gagarin iz Zvezdnega mesta in kirgiški kozmonavt Saližan Šaripov, ki je v svoji karieri več kot pol leta preživel na mednarodni vesoljski postaji, danes pa se posveča predajanju znanja mlajšim generacijam. 

Po štirih letih delovanja se Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, ki ima svojo zemeljsko bazo v Vitanju, pripravlja na nove izzive. Povsem s formalnega vidika se obeta njegovo preoblikovanje iz občinskega v državni javni zavod, razlaga Dragan Živadinov, ki ima obenem pa za prihodnja leta že obilico novih načrtov.


Ne glede na to, kako se je raziskovanje vesolja razmahnilo, in kako močan je vpliv teh raziskav na življenje na zemlji, so še vedno zelo redki tisti, ki so del svojega življenja preživeli v vesolju. Med njimi je tudi kozmonavt Saližan Šaripov, ki je obiskal tako postajo Mir kot mednarodno vesoljsko postajo, opravil pa je tudi dva večurna vesoljska sprehoda.

Delo v vesolju je dolgotrajno, težavno in zelo naporno . zato bi rekel, da so za kozmonavta ključnega pomena tri stvari: potrpežljivost, želja in ljubezen do svojega poklica.

Čeprav je dolgotrajno bivanje v breztežnostnem prostoru, v majhnih, in sorazmerno tesnih prostorih mednarodne vesoljske postaje 400 km nad Zemljinem površjem , kjer se vesoljskemu sevanju ne da izogniti, zelo zahtevno, je Šapriov prepričan, da je pogled na zemljo iz vesolja nekaj najbolj dragocenega, kar lahko človek izkusi.

Zares imajo astronavti in kozmonavti edini ta privilegij, da lahko zares občutijo naš planet v vsej njegovi lepoti, nežnosti in ranljivosti. Želel bi si, da bi ga lahko tako videli prav vsi ljudje na svetu. na žalost pa se dobro zavedam, da to nikoli ne bo mogoče, zato je prav posebno poslanstvo vsakega kozmonavta, da po vrnitvi poskuša ozavestiti ljudi, kako majhen in kako poseben je naš planet. Nedvomno terja drugačen odnos, kot ga imamo danes. Še posebej bi si želel, da bi se v vesolje odpravili vsi predsedniki vseh držav na svetu, da bi naš mali planet vendarle bolje razumeli.

Danes Šaripov vodi Kosmoscenter v Zvezdnem mestu, kjer se mladi z najrazličnejših koncev sveta izobražujejo o delu v vesolju. Kosmos center je v zadnjem letu in pol obiskalo tudi 88 slovenskih dijakov in dijakinj, razlaga Vojko Kogej z Vesoljske tiskovne agencije .

 

Nekaj tega bo v prihodnosti moč videti in spoznati tudi v Vitanju, saj je ena od razstav, ki jih pripravljajo v sodelovanju z muzejem v Zvezdnem mestu tudi razstava Kako postati kozmonavt. Kar je povsem v sozvočju s tem, da je pomemben del razstav v Ksevtu – tako v preteklih letih kot v bodoče -namenjen tudi astronavtom slovenskih korenin. Dragan Živadinov.

 

Če bo šlo vse po sreči pa se utegne že prihodnje leto satelitom v zemljini orbiti pridružiti prvi evropski umetniški satelit.