En evro, ki ga investiramo v vesolje, se gospodarsko obrestuje šestkrat

Johann Dietrich Woerner

foto: Maja Ratej

V Sloveniji se je danes mudil generalni direktor Evropske vesolje agencije Johann Dietrich Woerner. Naša država je namreč od julija lani, ko sta strani podpisali pridružitveni sporazum, nova članica Ese, kljub kratkotrajnemu članstvu pa že kaže vidne odtise tako na evropskem kot tudi svetovnem področju raziskovanja vesolja. Obisk je bil predvsem gospodarsko naravnan, saj se je Woerner srečal s pristojnim ministrom Zdravkom Počivalškom in obiskal eno od podjetij, ki sodeluje z Eso. Dopoldne pa je obiskal tudi prihodnje generacije astronomov in fizikov vesolja. Njegovemu predavanju v nabito polnem Peterlinovem paviljonu na Fakulteti za matematiko in fiziko je prisluhnila tudi Maja Ratej.

Potovanja v vesolje lahko opredelimo z mejniki: Od zgodnjih raziskovanj vesolja, programa Apollo in pristanka na Luni pa do mednarodnega sodelovanja v okviru Mednarodne vesoljske postaje in drugih projektov raziskovanja Osončja in vesolja je zdaj – kot je poudaril Woerner – čas za tako imenovano vizijo Vesolje 4.0.

Ta moči usmerja predvsem v večjo komercializacijo, pripustitev zasebnega sektorja in javnosti v raziskave vesolja ter globalno povezovanje sveta. Ta vizija bo torej zares spreminjala svet.

V časih, ko smo vsak dan postavljeni pred številne izzive, kot so grožnje s terorizmom, podnebne spremembe in migracije, nam odgovore ter predvsem navdih za iskanje rešitev lahko prinese tudi vesolje.

Vesolje lahko povečuje ozaveščenost na način, da nam daje vrsto novih podatkov, do katerih sicer ne bi mogli dostopati – od podatkov o degradaciji deževnega gozda, spremembah temperature in dvigovanja morske gladine. Druga stvar pa je, da potrebujemo motivacijo in navdih za izzive, ki nas čakajo v prihodnosti. Sam sem na primer po izobrazbi gradbenik, a me je vesolje vseskozi navdihovalo. Vedno me je gnala radovednost, da bi lahko videl več, kot lahko. In to mi koristi na vseh področjih življenja. K temu bi morali spodbujati ljudi: »Glejte naprej, sanjajte in potem prispevajte nekaj k družbi.«

 

Predavanje na Fakulteti za matematiko in fiziko

foto: Maja Ratej

Evropa se je po njegovih besedah dobro zasidrala na področju raziskav vesolja. Je na drugem ali tretjem mestu, odvisno od tega, kako štejete Kitajsko.

Postali smo vplivna sila, področje našega delovanja je zelo razvejeno, smo tudi tesno vpeti v globalno raziskovanje vesolja, pravzaprav smo na področju znanja sodelovanja in povezovanja vodilni. In tudi v tem lahko vidimo svoj globalni prispevek.

Zavrnil je trditve, da bi raziskovanje vesolja prinašalo izgubo. Nasprotno, vsak evro, ki naj bi ga namenili za to področje, da bi se šestkratno obrestoval.

Če pogledamo specifičen primer – opazovanje Zemlje s sateliti. V okviru tega namenjamo denar predvsem za same satelite in njihovo tehnološko opremo, v zameno pa pridobimo ogromno raznovrstnih podatkov. Ti pa so uporabni za marsikaj: od kmetijstva, načrtovanje infrastrukture in celo do načrtovanja ukrepov za primere večjih nesreč. Podobno velja za podatke, ki jih posreduje navigacijski satelitski sistem, ali pa ki nam jih pošiljajo telekomunikacijski sateliti. En evro, ki ga investiramo v vesolje, se gospodarsko obrestuje šestkrat.

Prvi mož Evropske vesoljske agencije je med svojim današnjim obiskom v Sloveniji nekaj časa namenil tudi obisku enega od podjetij, ki že sodelujejo z Eso. Za slovensko stran je imel predvsem tale nasvet:

Sloveniji in vašim podjetjem bi svetoval, naj nadaljujejo v smeri, ki so jo začrtali, predvsem pa se osredotočajte na ožja področja in vanje usmerjajte moč. Če se usmerjate na več področij, je predrago. Z osredotočanjem na posamezna področja boste postali vidni in prepoznavni.

Dopoldne se je srečal tudi s študenti na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. Med predavanjem, s katerim je med študenti in profesorji povzročil veliko smeha, je med drugim napovedal, da ostajajo trdno usmerjeni v nadaljnje osvajanje sončnega sistema, od izboljšav misij na Mars do načrtov za vnovičen obisk človeka na Luni, bil pa je tudi kritičen do okostenelega sistema, kot ga poznamo v Evropi. Elon Musk in njemu podobni ne bi nikoli uspeli na Stari celini. Preprosto bi jih birokracija in pomanjkanje tekmovalnosti zavrlo.