Da je žirafa najvišja žival na svetu, ob pogledu nanjo verjetno sklepa marsikdo. Samci lahko zrastejo v višino do 5,5 metra, samice do 4,3. Žirafji vrat je dolg v povprečju 1,8 metra in tehta 270 kilogramov! Tudi noge so dolge približno toliko kot vrat. Podobno kot človeški prstni odtis je tudi vsaka žirafja koža edinstvena, neponovljiva, saj ima vsaka nekoliko drugačne vzorec. In kaj so o teh višinskih prežvekovalkah Liani Buršič povedali učenci in učenke 3. L in M razreda OŠ Lavrica in biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja? Prisluhnite jim v posnetku.

Žiráfa (znanstveno ime Giraffa camelopardalis) je afriški sodoprsti kopitar in najvišja med vsemi kopenskimi živalskimi vrstami. Samci lahko dosežejo višino od 4,8 do 5,5 metra in tehtajo do 1360 kilogramov. Samice so nekoliko manjše in tudi tehtajo manj. Njeno življenjsko okolje je Afrika, razen puščav ter pragozda. Žirafe so poznali že stari Grki in Rimljani. Po propadu rimskega imperija so na žirafe pozabili, tako da so bile še na začetku 19. stoletja v Evropi praktično neznane.

Žirafji vrat je dolg v povprečju 1,8 metra in tehta 270 kilogramov! Tudi noge so dolge približno toliko kot vrat.

Žirafji mladič zraste na dan več kot dva centimetra, kar je v primerjavi z dojenčki res veliko. Podobno kot človeški prstni odtis je tudi vsaka žirafja koža edinstvena, neponovljiva, saj ima vsaka nekoliko drugačne vzorec. Loči se tudi po barvi, nekatere žirafe so čisto svetle, bež barve, druge skoraj črne. To je odvisno od njihove prehrane in življenjskega okolja. Strokovnjaki si niso enotni, zakaj imajo žirafe take vzorce po telesu, nekateri menijo, da je to njihova krinka pred plenilci. V divjini žirafa običajno v enem dnevu spi le okoli 20 minut, pa še to ne več kot pet minut naenkrat. Zakaj? Poležavanja in spanca si ne morejo privoščiti, saj morajo ves čas oprezati za morebitno nevarnostjo. Če bi se ulegle in zaspale, bi to bilo zanje zelo nevarno, saj traja kar dolgo, da se znova dvignejo. Njihovi glavni sovražniki so levi in krokodili.

Žirafe se parijo vse leto. Samec, ki želi osvojiti svojo izvoljenko, se z njo na svoj način spogleduje, ob njej je in steguje vrat k njej. Ko postaneta “par”, samica skoti enega mladiča, ki ga nosi 14 mesecev. Mladič že po eni uri shodi, po desetih urah, kar je na svetu, pa že zna teči ob materi.

In kaj o tej višinski prežvekovalki vedo učenci in učenke 3. L in M razreda OŠ Lavrica – Urban, Nejc, Neli, Evelyn, Tija, Inti in Mark ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju pa lahko slišite v posnetku.

Liana Buršič