‘Pretok znanstvenikov je normalen. Vendar v obe smeri.’

Predvajaj

Dr. Jure Zupan

foto: Osebni arhiv

Prvi sogovornik je bil tokrat dr. Jure Zupan, ki je v Ljubljani opravil doktorat iz teoretične fizike, nato pa je odšel v tujino, kar je postalo, kakor pravi, običajna pot znanstvenikov pri nas in tudi drugje. Doktorica Helena Schweiger je Belokranjka, ki že več kot 15 let živi v tujini. Tja jo je odpeljala akademsko-raziskovalna pot na področju ekonomije, na kateri je prejela več nagrad in štipendij. Tudi za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah večji intelektualni in razvojni izziv. Rok Krese iz Ljutomera se je tako po končanem dodiplomskem študiju biotehnologije na ljubljanski Biotehniški univerzi lani odločil za nadaljevanje študija na univerzi v nemškem Heidelbergu. Ob koncu oddaje smo se za nekaj minut selimo še v Severno Porenje – Vestfalijo, kjer deluje več slovenskih društev, ki so jih tam ustanovili slovenski zdomci v drugi polovici prejšnjega stoletja.

Dr. Jure Zupan zdaj že šesto leto živi v Cincinattiju v ZDA, kjer ima stalno mesto profesorja na tamkajšnji univerzi. Pred nedavnim se je udeležil simpozija društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) v Ljubljani. Njegova pot se je začela v Sloveniji, nato je za znanstvenika na vrsto prišel svet. Svojih kariernih začetkov se spominja takole.

Doktorica Helena Schweiger je Belokranjka, ki že več kot 15 let živi v tujini. Tja jo je odpeljala akademsko-raziskovalna pot na področju ekonomije, na kateri je prejela več nagrad in štipendij. Že dobro desetletje živi v Londonu, kjer dela na Evropski banki za raziskovanje in razvoj, ukvarja pa se predvsem z raziskovanjem inovacij, delovnega okolja, razvojnih ekonomij in produktivnosti. Mojca Delač jo je pred radijski mikrofon povabila tik pred začetkom 1. Simpozija slovenskih raziskovalcev iz tujine, na katerem je dr. Helena Schweiger tudi predstavila aktualno raziskovanje in svoje delo. 

Tudi za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah večji intelektualni in razvojni izziv. Nekateri odhajajo na izobraževanje  v druge države s ciljem, da tam po končanem študiju tudi ostanejo in si na svojem področju pridobijo ustrezno zaposlitev, nekateri pa to vidijo kot nadgrajevanje in poglobitev znanja , ki ga bodo po koncu šolanja  prinesli nazaj v Slovenijo. Tudi  mladi Rok Krese iz Ljutomera  se je po končanem  dodiplomskem študiju biotehnologije na ljubljanski Biotehniški univerzi lani odločil za nadaljevanje študija na univerzi v nemškem  Heidelbergu. S ciljem, da se po končanem magisteriju vrne domov.  Kako, da ga je za študij  pritegnila prav Nemčija, je pojasnil v pogovoru z Lili Brunec. 

Ob koncu oddaje se za nekaj minut selimo še na  zahod Nemčije. Tudi v deželi Severno Porenje Vestfalija deluje več slovenskih društev, ki so jih tam ustanovili slovenski zdomci v drugi polovici prejšnjega stoletja. Povezuje jih koordinacija društev za severno Porenje Vestfalijo, predsednik pa je že nekaj let  Jože Pahič, ki je sicer tudi vodja slovenskega društva Maribor v Hildnu. Društva načrtujejo vrsto aktivnosti tudi letos. Jože Pahič je Lili Brunec najprej naštel slovenska društva, ki delujejo v tem delu Nemčije. 

Še kratka novica:

V 78. letu starosti je umrl slovenski fizik in politik Peter Vencelj. Med 16. majem 1990 in 14. majem 1992 je bil predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Leta 1992 je postal državni sekretar Republike Slovenije, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu.