Filozof, pedagog in psiholog LEON ŽLEBNIK je leta 1942 doktoriral na filozofski fakuleti v Ljubljani. V letih od 1954 do 75 je bil višji predavatelj na Pedagoški akademiji v Ljubljani, nato pa redni profesor za pedagoško antropologijo dela z zgodovino pedagogike in pedagoško psihologijo na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Raziskoval je predvsem na področjih teorije vzgoje, obče zgodovine pedagogike, družinske vzgoje, andragogike, razvojne psihologije in etike medosebnih odnosov. Sodeloval je na kongresih in posvetovanjih doma in na tujem ter v raznih strokovnih združenjih; med drugim je bil podpredsednik Mednarodne zveze za vzgojo staršev in vzgojiteljev in član uredništva revije “L´Ecole des parents”. Leon Žlebnik se je rodil na današnji dan leta 1918 v Materíji v okolici Sežane.
—–
Na Plečnikovo Univerzitetno knjižnico (v Narodno in univerzitetno knjižnico so jo preimenovali pozneje) je na današnji dan leta 1944 strmoglavilo italijansko šolsko letalo, ki so ga Nemci po kapitulaciji Italije prepleskali in uporabljali za prevoz pošte med Trstom in Ljubljano. Ljubljančani so tistega dne postali pozorni na pojemajoči ropot motorja in čudno “kolovratenje” letala nad Vičem, Trnovim ter nad Kongresnim in Vodnikovim trgom. Pilot je iskal prostor za zasilni pristanek, vendar se je zaradi množice ljudi na živilskem trgu obrnil. Verjetno je ocenil, da lahko pristane na ravni strehi Univerzitetne knjižnice, vendar mu to ni uspelo.
Letalo je predrlo streho nad čitalnico ob Gosposki ulici, zdrselo po vsej dvorani in se ustavilo pri stekleni steni ob Vegovi ulici. Gorivo je eksplodiralo in v požaru je zgorelo več deset tisoč knjig. Pripovedovali so, da je mojster Plečnik, ko je slišal, da gori velika čitalnica, rekel: “Bodite brez skrbi; stavba je tako zgrajena, da se požar ne bo razširil!”
Ž: Ker je v dneh pred katastrofo zmanjkalo kurjave za ogrevanje, je bila velika čitalnica na srečo brez obiskovalcev, prazno pa je bilo tudi četrto nadstropje nad njo. Žrtev te katastrofe je postal le France Majcen, tajnik Mestne hranilnice ljubljanske, ki je prav takrat hotel vrniti izposojeno knjigo: na velikem stopnišču ga je namreč oplazil plamen iz čitalnice in ga tako opekel, da je po tednu dni umrl.
Popravila knjižnične stavbe in popolna obnovitev čitalnice so trajali tri leta in šele na Prešernov dan leta 1947 je bila velika čitalnica Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani spet odprta za javnost.
—–
Pesnik, pripovednik in novinar FRANCE FORSTNERIČ se je rodil na današnji dan leta 1933 na Pobrežju pri Ptuju. Končal je višjo pedagoško šolo, leta 1979 pa je diplomiral iz sociologije na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Sprva je učiteljeval v Halozah, nato pa je bil časnikar pri mariborskem Večeru ter novinar in komentator v kulturni redakciji časopisa Delo v Ljubljani. Kot pesnik je bil zmeren modernist z bogato metaforiko in z značilnim motivom demonskih Kurentov s ptujskega polja. Prvo zbirko z naslovom Zelena ječa je izdal leta 1961.
France Forstnerič je pisal še črtice za mladino in pesmi za otroke, pa tudi o nelepem svetu odraslih. Za svoje delo je dobil Tomšičevo in Levstikovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada ter Glazerjevo nagrado za življenjsko delo.
