Ob koncu lanskega leta nas je iz Londona dosegla novica o deklici, ki je bolehala za redko obliko raka, in si zaželela, da bi jo po smrti zamrznili s pomočjo kriogenske tehnologije. S tem naj bi 14-letno dekle dobilo možnost, da bi jo s pomočjo sodobnejše tehnologije nekoč v prihodnosti ozdravili in oživili. Po smrti se je tako znašla med okoli 300 posamezniki, ki zamrznjeni v tekočem dušiku pri -196°C, že čakajo na obuditev.
50 let od prve zamrznitve
Čeprav od zamrznitve prvega človeka ravno ta mesec mineva 50 let in so postopki ohranjanja telesa vse bolj izpopolnjeni, krioznanstveniki še nikogar niso prav res obudili. Zamrznjena telesa so namreč biološko mrtva, krioniki pa jih obravnavajo kot potencialno živa. A ta potencial je vprašljiv, saj se možganske celice nepopravljivo poškodujejo v 4. do 6. minutah po smrti. Doc. dr. Blaž Koritnik z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana razlaga, da je takrat “tudi če vse organe znamo uspešno ponovno spravit v normalno delovanje, za možgane že zdavnaj prepozno.”
In že to je ena taka zelo, zelo velika ovira. Načeloma bi bilo najbolje, da se takšnega človeka zamrzne še preden zares umre, kar je seveda nepredstavljivo.
Izguba konektoma pomeni izgubo zavesti
Krionske terenske ekipe so postopke ohranjanja oz. zamrzovanja teles v 50. letih precej izpopolnile. Ekipa z delom začne v prvih minutah po ugotovljeni klinični smrti. Če vsem do zdaj izraženim pomislekom navkljub sledimo teorijam krionike, kakšni bi se po zamrznitvi vrnili v življenje? Bi to sploh še bili mi? Odgovor verjetno leži v konektomu – skupku vseh povezav med sto milijardami živčnih celic v možganih.
Ko se en del teh povezav pokvari, ni več poti nazaj. Določeni deli možganov so bolj kritični kot drugi, na primer tisti deli v globini, ki sodelujejo pri vzdrževanju zavesti in dihanja. Spet drugi deli nas definirajo kot osebnost. Če so tisti deli okvarjeni (npr. po kakšnih prometnih nesrečah s poškodbo možganov), se tak človek za vedno spremeni.
Krioznanstveniki zato iščejo odgovor na vprašanje, kako konektom ohraniti po smrti. Bilko upanja so našli v spanju.
Poznamo neke fiziološke procese, ki nam ne predstavljajo velikih misterijev. Tak proces je spanje ali pa anastezija, ko se zgodi to, da se za določeno obdobje prenehajo ti procesi zavedanja samega sebe pa se potem vse popolnoma normalno vzpostavi nazaj.
Veliki projekti nevroznanosti se trenutno ukvarjajo s tem, kako izmeriti delovanje možganov v popolnosti in podatke uporabiti kot računalniško simulacijo možganov. V lanskem letu so znanstveniki že uspešno ohranili strukturo zajčjih možganov in jo nato tudi precej natančno raziskali.
