Alica v Čudežni deželi je domišljijski muzikal, zasnovan po kultni, istoimenski knjižni predlogi Lewisa Carrolla. Alico v Čudežno deželo zvabi beli zajček. Na potovanju sreča številna nenavadna bitja. Prek nesmislov Čudežne dežele Alica išče smisel v človeškem svetu. Skozi potovanje se spreminja, uči, raste in spremlja v zrcalu Čudežne dežele, ki nas na vsakem koraku opominja, da nikoli ne smemo do konca odrasti. Glasba v muzikalu nas popelje skozi največje uspešnice rock’n’rolla, disko funka ter glasbenih legend kot so Beatles, Queen, Rolling Stones, Earth Wind and Fire, Tom Waits in številni drugi. Nastopajo: Dijaki English Student Theatra II. gimnazije Maribor. Z nekaj nastopajočimi dijaki – igralci in Majo Pihler Stermecki, bolj znano kot pevko Bilbi (umetniška vodja in koreografinja muzikala) bomo spregovorili v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Muzikali so očitno v središču priljubljenosti! Veliki zmagovalec zlatih globusov (Golden Globe Award) – romantični filmski muzikal Dežela La la (La La Land), nadaljuje zmagoslavni pohod, saj je ta teden prejel tudi kar 11 nominacij za britansko filmsko nagrado BAFTA.
Alica v Čudežni deželi je domišljijski muzikal, zasnovan po kultni, istoimenski knjižni predlogi Lewisa Carrolla. Alico v Čudežno deželo zvabi beli zajček. Na potovanju sreča številna nenavadna bitja. Prek nesmislov Čudežne dežele Alica išče smisel v človeškem svetu. Skozi potovanje se spreminja, uči, raste in spremlja v zrcalu Čudežne dežele, ki nas na vsakem koraku opominja, da nikoli ne smemo do konca odrasti. Glasba v muzikalu nas popelje skozi največje uspešnice rock’n’rolla, disko funka ter glasbenih legend kot so Beatles, Queen, Rolling Stones, Earth Wind and Fire, Tom Waits in številni drugi. Nastopajo: Dijaki English Student Theatra II. gimnazije Maribor. Z nekaj nastopajočimi dijaki – igralci in Majo Pihler Stermecki, bolj znano kot pevko Bilbi (umetniška vodja in koreografinja muzikala) bomo spregovorili v tokratnem Kulturomatu.
Producent: Ivan Lorenčič
Režija: Matjaž Latin
Koreografija: Maja Pihler Stermecki
Glasbene priredbe: Sebastijan Duh
Vodja zbora: Viljem Babič, Mihael Mikluš
Kostumografija: Mira Strnad – Miricota
Scenografija, vodja tehnike: Jani Kancler
Modeliranje scenskih objektov in figur: Mateja Kapun
Video: Dorian Šilec Petek
Oblikovanje zvoka: Robert Rojc
Oblikovanje luči: Luka Himmelreich, Urban Berčič
Vodja predstave: Jure TacerMuzikal ali mjuzikel (angleško musical) je glasbeno-scensko delo, ki se je razvilo iz operete. Za razliko od nje ima lahkotnejšo vsebino, več govorjenih dialogov, več plesa in pevskih točk, ki temeljijo na popularni ali jazzovski glasbi.
Vsebine zgodb so lahko ljubezenske, družbenokritčne, komične …
Prvi muzikal je bil uprizorjen leta 1866 v New Yorku. Priljubljeni pa so postali konec 19. stoletja, ko so bili osrednja oblika popularnega glasbenega gledališča. Razcvet je oblika doživela v 20. in 30. letih 20. stoletja. Njegovo središče je bilo na Broadwayu in londonskem West Endu.
Beseda muzikal je skrajšana oblika pojma musical play (glasbena igra).
Pomembnejši ustvarjalci muzikalov so Richard Rodgers (Oklahoma, 1943), Cole Porter (Poljubi me, Kate, 1948), Frederick Loewe (My Fair Lady, 1956), Leonard Bernstein (Zgodba z zahodne strani, 1957), John Kander (Kabaret, 1966, in Chicago, 1975), Galt MacDermot (Lasje, 1968) in Andrew Lloyd Webber (Jezus Kristus Superstar, 1971, Fantom iz opere, 1988, in Mačke, 1981).
