Begunski eksodus nagovarja tudi umetnike, ki na različne načine izražajo svoj pogled na dogajanje. Ena teh je tudi slikarka Ejti Štih. Njene slike si lahko ogledate v ljubljanski Galeriji Kresija do nedelje, 19. februarja. Štirinajst platen velikega formata in temačnih tonov je nastalo spomladi leta 2015, ko begunskega eksodusa skozi Slovenijo še ni bilo, so pa svet že preplavili novice, posnetki in fotografije beguncev, njihovih tragičnih usod in njihovih poti v boljše življenje.
Leta 2015 je bilo vsako minuto 24 ljudi prisiljenih zapustiti svoj dom. »Ko se je sprožil eksodus skozi Slovenijo, so me novice, posnetki in fotografije v medijih potisnili v še večjo žalost. Je res moja domovina postavila bodečo žico?« pravi.
Čeprav že 35 let živi v Boliviji, se je dogajanje dotakne – še več – oblikuje njen umetniški izraz. Ejti Štih želi z razstavo Migracije spodbuditi več človečnosti. »Človeštvo je vedno bežalo od brezupa k upanju, od smrti k življenju. Se bo našla prijazna roka?« se sprašuje.
Doma v Boliviji ves čas spremlja, kaj se dogaja. S pomočjo sodobnih tehnologij je mogoče imeti svet dobesedno na dlani. »Ko sem brala in videla, kako se v Mediteranskem morju utapljajo afriški migranti, me je ta tema dobesedno obsedla. Slika Evrope, ki jo iz Južne Amerike najpogosteje vidimo kot zibelko civilizacije, kjer vladajo človekove pravice, se je zaradi migrantskih zgodb dobesedno postavila na glavo. »Pri tej temi gre za veliko hipokrizijo«, pravi Ejti. »Svetovna sramota je, da konflikti še vedno trajajo. Pomislimo na tiste, ki niso mogli zbežati.«
Pomembna se ji zdi lastna izkušnja migracije. V svet jo je pognala radovednost, kakšno je videti življenje izven socialistične Jugoslavije. »Vem, kako se človek počuti, če ni doma, če se znajde v tujini, kjer si mora utreti lastno pot.« Ko razmišlja o migrantih, ne razmišlja o številkah, o množicah. Razmišlja o ljudeh, o posameznih človeških usodah in o tem, kaj lahko stori človek za človeka. Živi na celini, ki jo sestavljajo dežele migrantov. »Tudi kar zadeva Bolivijo – Indijancev je le še bore malo, ostali so migranti. Ne pozabimo tudi, kako so nastale ZDA. Vse te zgodbe nas učijo, da migranti prinesejo tudi dobre stvari – drugačno vizijo in druge ideje. Ne pomeni, da nam le odžirajo kruh.«
Slike, ki so razstavljene v galeriji Kresija, so bile že razstavljene v Santa Cruzu. Na vprašanje, ali so nagovorile tudi Bolivijce, odgovarja: »Na odprtje je prišlo veliko ljudi in bili so ganjeni. Tema je univerzalna. V Boliviji vlada veliko pomanjkanje. Več kot 2 milijona ljudi dela nekje drugje: v Braziliji, Argentini in tudi v Španiji. Ta občutek, biti od doma, daleč od družine, je zelo prisoten, zato te slike lahko nagovorijo tudi druge. Gre za univerzalne občutke.«
Ejti Štih je bila med ustanovitelji galerije Manzana 1 v Santa Cruzu, ki je nastala iz opustele policijske postojanke in nosi večplastno sporočilo oblastem in ljudem, ki jo obiskujejo. Ustvarjalnost Ejti Štih sega na več področij – ustvarja slike, kipe, instalacije, ilustrira knjige, ukvarja se s kostumografijo in scenografijo. Njen opus obsega 60 samostojnih razstav in številne skupinske.
Več o življenju in delu umetnice Ejti Štih v oddaji Kulturni fokus na 1. programu radia Slovenija. Vprašali smo jo tudi, ali razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
