Pridelava gensko spremenjenih poljščin je že več kot petnajst let predmet vroče polemike v Evropski uniji. Nova zakonodaja, ki jo je Evropska komisija predlagala leta 2010, je po štirih letih pogajanj začela veljati leta 2015 – države EU se lahko same odločijo, ali bodo dovolile gojenje gensko spremenjenih rastlin na svojem ozemlju, poslanci pa so glasovali proti temu, da bi lahko države same odločale tudi o tem, ali bodo na svojem ozemlju dovolile tudi njihovo trženje.
Pridelava gensko spremenjenih poljščin je že več kot petnajst let predmet vroče polemike v Evropski uniji. Nova zakonodaja, ki jo je Evropska komisija predlagala leta 2010, je po štirih letih pogajanj začela veljati leta 2015 – države EU se lahko same odločijo, ali bodo dovolile gojenje gensko spremenjenih rastlin na svojem ozemlju, poslanci pa so glasovali proti temu, da bi lahko države same odločale tudi o tem, ali bodo na svojem ozemlju dovolile tudi njihovo trženje.
In kaj sploh je gensko spremenjen organizem? Gre za organizem, katerega genski material je bil umetno spremenjen z namenom, da bi organizmu dali posebne lastnosti (na primer odpornost rastlin na bolezni, škodljivce ali pa večji donos).
V EU je dovoljenje za gojenje leta 1998 dobila Monsantova koruza MON810. Gre za edino gensko spremenjeno rastlino, ki jo je mogoče gojiti v EU – največ je pridelajo v Španiji, njeno pridelavo pa je popolnoma prepovedalo devet članic Unije – Avstrija, Bolgarija, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg, Madžarska, Nemčija in Poljska. Drugi gensko spremenjeni proizvod, za katerega je EU dovolila pridelavo v letu 2010, je bil gensko spremenjeni krompir, vendar je bil prodajno neuspešen, zato so ga po dveh letih umaknili s trga.
V Evropski uniji je za uporabo kot živilo ali krmo sicer dovoljenih 58 gensko spremenjenih organizmov, med njimi koruza, soja, oljna ogrščica, sladkorna pesa in bombaž. V Sloveniji je po zakonu uporaba gensko spremenjenih organizmov povsem odvisna od vsakega posameznika (in strogih predpisov), se je pa kar 80 slovenskih občin odločilo, da na svojih področjih ne bodo gojile gensko spremenjenih rastlin.
Tudi mnenje Evropejcev o gensko spremenjeni hrani je večinoma negativno. Po podatkih Eurobarometra uvedbo gensko spremenjene hrane podpira šele vsak četrti Evropejec. Slovenci gensko spremenjene hrane večinoma ne želimo uživati. Ljudi najbolj skrbi, ali je taka hrana varna za naše zdravje, čeprav glede varnosti GSO-jev nista enotni niti znanost niti stroka. V Sloveniji in na celotnem območju EU sicer velja obvezno označevanje živil, ki vsebujejo ali so proizvedeni iz gensko spremenjenih organizmov. Takšni izdelki morajo biti označeni z besedami »gensko spremenjen« oziroma »proizveden iz gensko spremenjenega tega in tega organizma«. Mesa, mleka, jajc, rib in drugih izdelkov, živali, ki so bile krmljene z gensko spremenjeno krmo ni treba posebej označiti.
Evropska unija odločitev o gojenju GSO prepušča državam članicam, a uvoza izdelkov, živil, ki so gensko spremenjena ni prepovedala. Sicer v Evropski uniji veljajo najstrožja pravila glede gensko spremenjenih organizmov na svetu, ki jih – gledano globalno – največ pridelajo v ZDA in v Argentini. Vodilno podjetje pri trženju GSO je prej omenjeni Monsanto.
Kaj bo prehrana prihodnosti? V sredo ob 20h bo o prehranjevalnih navadah Evropejcev, pojavu novih živil in “superhrane” skupaj z dijaki Zavoda sv. Frančiška Saleškega Gimnazije Želimlje in dijaki Šolskega centra Celje, Gimnazije Lava razmišljal tudi evropski poslanec dr. Igor Šoltes.
