Previsoke koncentracije drobnih prašnih delcev s kratico PM10 v zraku so vse bolj resen problem številnih slovenskih naselij, dolin in še posebno kotlin, sploh pozimi. V Sloveniji imamo kar sedem območij, kjer so na merilnih mestih Agencije RS za okolje izmerili več kot 35 preseganj na leto. Slaba kakovost zraka neposredno ogroža državljane, ki so izpostavljeni onesnaženosti s temi delci, zaradi katerih vsako leto umre več državljanov kot v prometnih nesrečah. Kdaj je zrak slab in kdaj dober so razmišljali učenci in učenke 3. A in C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč. Spraševala in poslušala jih je Liana Buršič
Previsoke koncentracije drobnih prašnih delcev s kratico PM10 v zraku so vse bolj resen problem številnih slovenskih naselij, dolin in še posebno kotlin. V Sloveniji imamo kar sedem območij – Murska Sobota, Maribor, Celje, Zasavje, Kranj, Ljubljana in Novo mesto – kjer so na merilnih mestih Agencije RS za okolje izmerili več kot 35 preseganj na leto.
Gre za majhne delce, ki povzročajo težave pri dihanju, pljučnega raka in prezgodnjo smrt. Slaba kakovost zraka neposredno ogroža državljane, ki so izpostavljeni onesnaženosti z delci PM10, zaradi katerih vsako leto umre več državljanov kot v prometnih nesrečah.
Evropska unija je Slovenijo s pisnim opominom že večkrat pozvala, naj zadevo uredi. Agencija RS za okolje (ARSO) večino dnevnih preseganj dovoljenih vrednosti prašnih delcev v zraku izmeri v jesensko-zimskih mesecih. Glavni vir za dodatno onesnaženi zrak v tem času so male kurilne naprave. Zrak pa močno onesnažujejo tudi avtomobilski izpuhi. Večina večjih mest v Sloveniji se torej sooča s čezmerno onesnaženim zrakom.
Kdaj je zrak slab in kdaj dober so razmišljali učenci in učenke 3. A in C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč.
