Slikar HANS GEORG GAIGER se je verjetno rodil v Novem mestu; v tamkajšnji matični knjigi je sicer omenjen šele leta 1665 ob rojstvu hčere Marije Kordule. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so slike iz grajske kapele v Ortneku, slike v podružničnih cerkvah svetega Florjana v Mokronogu ter svetega Duha v Vihru blizu Šentruperta, v Goríči vasi in na Trški gori. Gaiger je slogovno pripadal manierizmu, slikal pa je tudi po grafičnih predlogah. Njegove zgodnejše figure so nekoliko toge, monumentalizirane, v poznejših delih pa se modelacija omehča, barve otoplijo in svetloba razživi. Značilno za Hansa Georga Gaigerja je, da je na oltarje namesto kipov postavljal le slike.
—–
Kulturni delavec NIKO VRABL je bil že kot tretješolec v Mariboru vodja slovenskega narodnoradikalnega dijaštva. Pravo in ekonomijo je študiral v Gradcu in Pragi; tam je leta 1913 tudi diplomiral. Pred drugo svetovno vojno je kot pravnik in sodnik služboval v Gradcu, Ljutomeru in Gornji Radgoni, v letih 1941 in 42 pa je bil upravnik moške kaznilnice v Mariboru. To je spet postal leta 1945, vendar so ga po nekaj mesecih aretirali, naslednje leto pa izpustili in upokojili. Niko Vrabl je v obdobju med svetovnima vojnama med drugim urejal koledar mariborske nabavljalne zadruge in v njem objavil številne prispevke, bil je predsednik Slovanske čitalnice, odbornik Zgodovinskega društva ter več let eden iz med ožjih sodelavcev generala Rudolfa Maistra. Rodil se je na današnji dan leta 1885 v Središču ob Dravi.
—–
Skladatelj BOŽIDAR KANTÚŠER je v Ljubljani študiral kompozicijo, nato pa je odšel v Pariz in se pridružil skladateljski skupini “Grupa 84”; odtlej je živel in delal v Franciji. Leta 1968 je ustanovil Mednarodno knjižnico za sodobno glasbo, ki je z več tisoč bibliografskimi enotami dragocen vir informacij o glasbi 20. stoletja. Pri komponiranju se je navezoval na neoromantične odmeve in nadaljeval ekspresionistično izročilo. Ob pogosti uporabi dvanajsttonske tehnike je izoblikoval svojo lastno glasbeno govorico, ki ni avantgardna, a je vendarle odprta za sodobna kompozicijska iskanja in aktualne teme. Božidar Kantúšer se je rodil na današnji dan leta 1921 v Pavlovskem vrhu pri Ormožu.
—–
Na Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu se je na današnji dan leta 1942 zbralo več kot petsto delegatov iz vseh struj slovenskega narodnega in političnega življenja. Ustanovili so “Slovensko-ameriški narodni svet” in mu zadali dve nalogi: vodenje in usklajevanje politične akcije ameriških Slovencev za priznanje partizanske vojske kot nosilke odpora proti okupatorju in za pravično povojno usodo rojakov v stari domovini ter zbiranje gmotne pomoči izseljencev domovini.
Svet se je opredelil proti jugoslovanski begunski vladi v Londonu in se zavzel za Zedinjeno Slovenijo s široko avtonomijo v novi Jugoslaviji. Po koncu 2. svetovne vojne si je med drugim prizadeval tudi za priključitev Trsta, slovenskega Primorja in Istre k Jugoslaviji, pozneje pa je finančno pomagal različnim zdravstvenim ustanovam v Sloveniji ter opremil pediatrično kliniko v Ljubljani. Kljub notranjim nesoglasjem je bil Slovensko-ameriški narodni svet – ta je uradno prenehal delovati leta 1964 – zaradi uspešno opravljenih akcij najenotnejša politična organizacija ameriških Slovencev.
