Slovenija sodi med dežele s t. i. »mokro kulturo«, ki goji visoko toleranco do uživanja alkoholnih pijač. Glede na to, da v prazničnem decembru radi spijemo še kak kozarček več, se bomo v tokratni oddaji Možgani na dlani spraševali o kratkoročnih in dolgoročnih učinkih alkohola na naše možgane. Ugotavljali bomo, zakaj se ob prekomernem uživanju alkohola pojavijo spominske luknje, ali res velja, da alkohol ubija možganske celice, zakaj nas naslednji dan boli glava in kako alkohol dolgoročno predrugači možgane.
Čeprav je vpet v vse pore našega življenja, naravoslovno znanstveno o vplivu alkohola na možgane še ne vemo vsega, vemo pa veliko in več kot nekoč. Dolgo je veljalo prepričanje, da je uživanje alkohola in posledice, ki jih to prinese, povezano s karakterno šibkostjo, moralno neprimernostjo, nespodobnostjo. Z novimi spoznanji se je izkazalo, da to ne drži. Da gre za genetske in socialne vplive ter bolezen možganov in da so spremembe, ki jih alkohol naredi skozi kronično rabo takšne, da na neki ravni ni mogoče več aktivirati svoje odrasle ozaveščene volje in vplivati na lastno vedenje.
Alkohol deluje na različne dele možganov na različne načine, odvisno od spola, teže, starosti, pogostosti uživanja, od deleža alkohola v pijači in tudi od tega, ali narašča koncentracija alkohola v krvi ali pa ta pada. Lahko depresivno deluje na naš živčni sistem, ob prevelikih količinah lahko pride tudi do smrti, želeni učinki pa so ravno nasprotni: občutek samozavesti, več energije, poguma, občutek večje zbranosti. O alkoholu in možganih je poizvedoval Peter Močnik. Pogovarjal se je z Mirjano Radovanovič, psihiatrinjo na enoti za zdravljenje odvisnosti od alkohola ljubljanske univerzitetne psihiatrične klinike.
Alkohol negativno vpliva tudi na mnoge druge organe in funkcije telesa, povzroča stanje dehidracije, stopnjuje čustvena stanja, še posebej pa je škodljiv za plod in za mladostnike, ki še niso končali psihološkega in telesnega razvoja – kar naj bi trajalo do 24 leta. Družabno pitje je lahko osnova za kakšno zanimivo zgodbo 30 let kasneje, lahko pa, če je pogosto in prekomerno, vodi do hudih posledic, tako zdravstvenih kot na ravni kriminalitete, težav v smislu učenja, pri mladostnikih in študentih pa slabša izhodišče ob prehodu v odraslo življenje v primerjavi s tistimi, ki alkohola ne uživajo. Zato je zelo pomembno, še poudarja Mirjana Radovanovič, da se mladostniki z alkoholom srečajo čim kasneje.
