Zasedanje mešane slovensko madžarske komisije, razmere v zdravstvu na avstrijskem Koroškem, spomin na soustanovitelja SKGZ in na slovenske izgnance v NDH
Porabski Slovenci so zadovoljni tako z odnosi med državama kot s financiranjem njihovih organizacij. Toda razmere se lahko vedno še izboljšajo, tudi z dvojezičnimi napisi, o katerih so govorili na tokratni 16. seji mešane slovensko madžarske komisije, ki je potekala v Budimpešti 16.11.2016.
Dan prej, v torek, so v Monoštru pripravili slovesnost ob uradnem odprtju prenovljenega Slovenskega doma. Minister, pristojen za Slovence v sosednjih državah, Gorazd Žmavc je ob odprtju dejal, da gre za pomemben mejnik k izgradnji in razvoju skupnega kulturno-gospodarskega prostora Republike Slovenije in Madžarske. Prenovljen objekt bo nudil boljše pogoje za delovanje vseh slovenskih organizacij, ki delujejo na Madžarskem.
Gostimo travmatologa Romana Schellandra, med rojaki na avstrijskem Koroškem cenjenega tudi zato, ker se vseskozi zavzema za slovenski jezik v bolnišnicah. Seveda se v pogovoru ne moremo izogniti razmeram na področju zdravstva v Avstriji. Kako je tam s stavkami zdravnikov, čakalnimi dobami,..?
Spominjamo se soustanovitelja in dolgoletnega predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze in Trsta Borisa Raceta – Žarka, politika, ki je v narodnostnih vrstah v vsem povojnem času in v odnosih zamejstva z matično državo zapustil neizbrisne sledi. Rojaku, rojenem pred 100 leti v Hrpeljah pri Kozini, so se poklonili z odkritjem doprsnega kipa, delo umetnika iz Trsta Klavdija Palčiča, v spominskem parku v Kozini. Doprsni kip so Racetu, poroča Mirjam Muženič v tokratni oddaji, postavili tudi v tržaških prostorih SKGZ in po njem poimenovali sejno sobo.
Rojak iz Zagreba Slavko Alojz Kramar je 17. 11.2016 tamkajšnjem Slovenskem domu predstavil knjigo o Slovencih, med drugo svetovno vojno izgnanih v NDH. Osebna izkušnja, ko je bil kot 7-letni otrok iz Maribora z vso svojo družino izgnan najprej v Slavonsko Požego, kjer je bilo nastanitveno taborišče, ga je zaznamovala za vse življenje. To pa ni edini razlog, da se je odločil napisati knjigo. Kot pojasnjuje v oddaji, je v Sloveniji premalo znanega o več tisoč rojakih, ki so bili izgnani na Hrvaško. Po nekaterih podatkih jih je bilo več kot 25.000, Slavko Kramar pa je prepričan, da jih je bilo še več.
Kaj še pripravljajo zagrebški Slovenci v zadnjem mesecu letošnjega leta? O se pogovarjamo z Agato Klinar Medakovič, tajnico sveta slovenske narodne manjšine mesta Zagreb. Koncert, alpinistični četrtek, pogovorni večer… in 20-letnica glasila Novi odmev. Živahno bo!
Prisluhnite!
