V katerih celicah se skriva ključ, s katerim bi lahko preprečili najhujše alergijske reakcije?
Dr. Peter Korošec s svojo raziskovalno skupino na Kliniki Golnik razvija diagnostične postopke in išče nove poti zdravljenja prav za najhujše alergijske reakcije. V iskanju odgovora na vprašanje – katere celice v našem telesu so odgovorne za alergijske reakcije, zaradi katerih lahko tudi umremo – so se v središču zanimanja raziskovalcev znašli bazofilci, ki jih uvrščamo med levkocite – med bele krvničke.
Alergijska reakcija, ki lahko v minutah ogrozi človekovo življenje, je anafilaksija. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je med letoma 1997 in 2012 v Sloveniji zaradi nje umrlo 10 ljudi; 7 po pikih žuželk in 3 po zdravilih.
Dr. Bernhard Gibbs z Univerze v Kentu pravi, da imajo pri anafilaksiji ključno vlogo prav bazofilci:” Z raziskavami, ki jih opravljamo skupaj z ekipo dr. Korošca s Klinike Golnik smo odkrili, da bazofilci s svojo aktivnostjo pomembno vplivajo na razsežnost alergijske reakcije; vključno z anafilaksijo, ki je človeku smrtno nevarna. Glede bazofilcev moramo spremeniti način razmišljanja. Čeprav jih je malo, kaže, da veliko usodneje prispevajo k akutnim alergijskim reakcijam, kot smo domnevali. Ne razumemo pa še vzroka in ne vemo, kaj točno se dogaja. Obstaja pa močna povezava med resnostjo simptomov alergije in odzivnostjo bazofilcev.”
Novi diagnostični postopki in poti zdravljenja
Dr. Peter Korošec izpostavlja praktično vrednost in uporabnost izsledkov njihovih raziskav. Ne le nov diagnostični postopek za prepoznavanje anafilaksije; po besedah sogovornika s Klinike Golnik se že kažejo tudi nove poti zdravljenja alergij. Ključno je spoznanje, da ob alergijski reakciji bazofilci preidejo iz krvi v tkiva – bodisi v pljuča, kožo ali kam drugam, kjer sproščajo snovi, ki podžigajo in poganjajo vnetno alergijsko reakcijo.
Na področju zdravljenja alergij, razen dragih terapij z monoklonskimi protitelesi, že dolgo ni nič novega, opozarja dr. Gibbs, ki se je udeležil letošnjega Golniškega simpozija. “Zdravila za alergijo še vedno nismo odkrili; tu še vedno tipamo v temi. Odziva imunskega sistema ob alergijski reakciji še vedno ne razumemo v celoti. Zadnjih trideset, štirideset let nismo odkrili novih zdravil. Trdno sem odločen, da bom to spremenil, če bo le v moji moči.”
Pri alergijskih reakcijah me vedno znova preseneča, da je smrtno nevarna že minimalna količina arašida ali katerekoli druge snovi, na katero je posameznik alergičen. Le nekaj tisočink mililitra osjega strupa lahko človeka ubije že v dvajsetih minutah, v pol ure. Gre torej za zelo občutljiv del imunskega sistema – le redko katera druga skupina celic bi ga lahko pokončala v tako kratkem času. Bernhard F. Gibbs
Zdi se, da bodo po zaslugi raziskovalnega dela dr. Gibbsa, dr. Korošca in njunih sodelavcev prav študije bazofilcev prispevale pomembna spoznanja, ki bodo omogočila razvoj novih diagnostičnih in terapevtskih postopkov. Majhni in maloštevilčni – bazofilci – a tako zelo pomembno vpleteni v najtežje alergijske reakcije – v anafilaksijo, ki lahko resno ogrozi človekovo življenje.
Prevode je bral Matej Rus, za zvok je poskrbel Marko Krebs, oddajo je pripravil Iztok Konc.
