Prvo presaditev glave so opravili leta 1970 na opici. Ker ji kirurgi niso presadili hrbtenjače, se opica ni mogla premikati, zaradi zavrnitve imunskega sistema pa je po devetih dneh poginila. Glavo so presadili tudi psu, zadnja leta pa ta postopek na miših izvajajo predvsem na Kitajskem. Postopka na ljudeh niso preizkusili nikoli. Italijanski nevrokirurg Sergio Canavero kljub temu trdi, da bo lahko presaditev glave, ki bo človeku omogočala vsaj delno upravljanje novega telesa, izpeljal decembra 2017.

Stroka je v komentarjih Canaverove ideje enotna – gre za šarlatanstvo. Zdravniki pravijo, da operacija sicer je mogoča, a nesmiselna, saj telo in glava ne bosta funkcionirala kot celota. Canavero pa odgovarja, da bo kmalu dokazal, da se vsi motijo, in da je presaditev glave, ki bo omogočila upravljanje novega telesa, izvedljiva. Pravi, da bo to večji dosežek kot pristanek na Luni. Svoj načrt je predstavil na TED dogodku v Limassolu.

Postopek, ki ga predlaga Canavero je takšen:

  • da bi preprečil poškodbe možganov, bo najprej obe telesi ohladil,
  • sledil bo odrez glave in prerez hrbtenjač,
  • s posebnim membranskim lepilom bo hrbtenjači (glave, ki bo ostala živa, in doniranega telesa) pričvrstil drugo na drugo,
  • da bi se hrbtenjači lažje zrasli, bo pacient še nekaj tednov v komi, hrbtenjači bodo medtem dražili z električnimi impulzi,
  • sledi prebujanje pacienta, ki bo moral v nadaljevanju življenja uživati zdravila, ki bodo preprečila, da bi glava zavrnila telo.

Operacija bi stala okoli 10 milijonov evrov, trajala bi med 36 in 72 urami, pri njej bi po Canaverovih predvidevanjih sodelovalo okoli 80 kirurgov in 150 drugih zdravstvenih delavcev. Kje jo bo izvedel, še ni jasno, najverjetneje pa bo to na Kitajskem, od koder prihaja tudi njegov potencalni pomočnik kirurg Xiaoping Ren.

Italijanski kirurg kandidata, ki si želi novega telesa že ima. Gre za Rusa Valerija Spiridonova, ki boleha za redko genetsko boleznijo mišično atrofijo Werdnig-Hoffman, pri kateri mišice počasi odmirajo. Denar za operacijo zbira s prodajo majic in skodelic.

Kot razlaga specialist travmatologije dr. Marko Jug iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, metode, ki jih namerava uporabiti Canavero, kirurgi izvajajo že dolgo, a rezultat teh postopkov ni tak, kot ga predvideva Italijan: “Moramo ločiti dve stvari – da ohranjamo telo in glavo pri življenju in da telo ne zavrne glave zaradi imunskih reakcij zavrnitve telesa oziroma glave. S tem se lahko spopademo z zdravili. Verjetno bi lahko bili uspešni, da bi torej taka glava nekaj časa preživela skupaj s tujim telesom. Če pa govorimo o regeneraciji in vzpostavitvi nevroloških funkcij, potem pa moramo biti izredno zadržani. To ni mogoče, saj je hrbtenjača kompleksna struktura. Sama sebe omejuje v regeneraciji, da ne pride do napačnih preklopov, do napačne regeneracije.

Spojitve živčnih končičev poznamo. Lepilo polietilen glikol je dokazano spodobno krpati celične membrane, ni pa dokazano, da bi lahko spojilo dva živčna končiča. V hrbtenjači je na milijone vlaken, vsako bi moralo zadeti svojo tarčo, kar je praktično nemogoče. Ob napačnem spajanju bi lahko prišlo do zelo hudih zapletov v delovanju telesa.

Za enkrat ta poseg ne more obroditi dobrih rezultatov. Znanost trenutno ne zna povezati dveh hrbtenjač v funkcionalnem smislu, lahko pa ju fizično spojimo.”

Presaditev glave ni etična

Dr. Jug opozarja tudi na to, da bi moralo biti telo darovalca za takšno operacijo zelo zdravo. Če bi bilo uporabljeno v neuspešni operaciji, bi s tem za delujoče organe prikrajšali vsaj pet drugih oseb. Pojavljajo pa se še druge etične zagate: “Obljubljamo zelo veliki populaciji zelo resno bolnih oziroma poškodovanih ljudi rešitev, ki ta trenutek ni možna. Obljubljamo nekaj, ker je nedosegljivo. Tako upanje lahko ob razočaranju potem rodi neustavljive posledice. Ljudje težko živijo v stanjih, ko je prizadetost telesa tako huda, da samo glava še nekako deluje,” razlaga specialist travmatologije.  Odprto je tudi vprašanje, kako bi se glava odzvala na novo telo. Dr. Jug pravi, da bi se pri pacientu najverjetneje v precej kratkem času pojavila psihoza. “Glava, človek bi najverjetneje zelo težko sprejel tuje telo.”

Andreja Gradišar