96. obletnica koroškega plebiscita, člani Slomaka v Strasbourgu, predsednika Slovenije in Madžarske na kolesih, rojaki iz FJK na 48. Barkovljanki, Slovenščina v družini v Palčavi šiši
10. oktober 1920 je vtisnjen v zgodovino koroških Slovencev, saj jih je takrat večji del ostal zunaj matične domovine. Kako obletnico koroškega plebiscita rojaki na avstrijskem Koroškem dojemajo danes?
O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z Emilom Krištofom, vodjem Unikuma – univerzitetnega kulturnega centra. Društvo, ki se asimilaciji upira tudi s trijezičnimi kulturnimi prireditvami, pripravlja ob svoji 30-letnici Cirkus, v katerega so vabljene tudi visoke”živali” na čelu s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem.
Kako pa Emil Krištof, ki je skupaj z Gerhardom Pilgramom skrbnik in krotilec živali v Cirkusu, glasbenik in eden izmed upornejših koroških Slovencev, osebno doživlja 10. oktober?
Časi so se spremenili, pravi, toda še vedno se dobro spominja nekdanjih praznovanj obletnice plebiscita, ki so bila namenjena hujskanju proti koroškim Slovencem.
“Doraščal sem na dvojezičnem območju Pliberka, kjer je večina še govorila slovensko. Za nas je bil to dan, ko smo se zaprli v hišo in smo se izogibali javnemu prostoru.”
Da so se časi spremenili dokazujejo tudi skupne slovesnosti na dvorišču deželnega dvorca v Celovcu, na katerih program sooblikujejo tudi koroški Slovenci. Letos so bili v ospredju mladi športniki, program, ki je potekal pod geslom “Identiteta in zaupanje za miroljubno sožitje”, so sooblikovali Tonč Feinig, Mateja Mackenzie-Zwitter in Janko Zwitter.
Vodja Unikuma Emil Krištof pa ob spremembi ozračja pogreša bistvene spremembe pri deželnem financiranju slovenskih kulturnih organizacij.
“Podpora koroškim slovenskim dvojezičnim kulturnim ustvarjalcem in ustvarjalkam, društvom, ki so po anketi ene od kulturnih iniciativ najbolj delavni, aktivni, je najmanjša. Dobivajo najmanjši delež sredstev deželne vlade. Med ozračjem in dejansko prakso je še velika razlika. In kot kaže, se to še ne bo kmalu spremenilo.”
S stalnim dialogom za reševanje odprtih vprašanj
Člani Slovenske manjšinske koordinacije – SLOMAK so se v evropskem parlamentu v Strasbourgu srečali s poslanci iz Slovenije, Italije, Avstrije, z Madžarske in s Hrvaške. Kaj so jim sporočili, lahko slišite v tokratni oddaji, v pogovoru Lidije Kosi s predsedujočim Slomaku Rudijem Pavšičem, ki je prepričan, da so manjšine zelo pomembne za reševanje konfliktov med državami in za celotno evropsko unijo.
“Evropa je šibka, kar nas skrbi. Šibka Evropa pomeni tudi šibko reševanje manjšinskih vprašanj. Mi prihajamo iz sredin, kjer se manjšinska problematika različno rešuje. Naša želja pa je, da na način, ko združujemo 8 različnih organizacij iz 4 držav, kažemo drugim, kako bi lahko s stalnim dialogom reševali in se lotevali nekaterih odprtih vprašanj.”
S kolesarjenjem za povezovanje
V športnem duhu, na kolesarjenju, sta se srečala slovenski in madžarski predsednik Borut Pahor in Janos Ader, ki sta obiskala kraje, kjer živita manjšini obeh držav. Potovanje sta začela na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku in se med drugim ustavila tudi pri Malem Triglavu v Andovcih, na katerega so člani tamkajšnjega turističnega društva še posebej ponosni. Tudi letos so namreč pri njem začeli svoje 9 dnevno potovanje na vrh Triglava.
Predsednika obeh držav pa sta se, kot je dejal slovenski predsednik Borut Pahor, na svojem prvem srečanju odločila, da bosta izkoristila vsako priložnost za poglobitev prijateljskih in dobrososedskih odnosov:
“.. In da to niso samo uradni, politični stiki, konference, srečanja, ampak da je to tudi druženje z ljudmi, povezovanje med obema narodoma in odločila sva se za kolesarjenje, kar je sicer nekoliko neobičajno, ampak se nama zdi, da je to ena simpatična gesta, mogoče simpatično sporočilo…”
Sporočilo je morda še pomembnejše prav za rojake v Porabju, ki skušajo preko evropskega čezmejnega projekta Green Exercise razviti kolesarski turizem.
Slovenska popestritev Barkovljanke
48-ta Barkovljanka, ki je Trst z okolico za 10 dni spremenila v svetovno prestolnico jadranja, je bila uspešna v vseh pogledih, v tokratnih Sotočjih poroča Mirjam Muženič. Vetra v jadra je lovilo več kot 1700 jadrnic vseh velikosti. Na morju se je preizkusilo okrog 25 tisoč jadralcev. Na kopnem so skupaj našteli blizu 350 tisoč obiskovalcev iz vse Italije in drugih držav Evrope, tudi Slovenije. Na nabrežju so na 40 tisoč kvadratnih metrih postavili za kilometer in 200 metrov dolgo vrsto stojnic. Izkupiček bodo sešteli organizatorji, skupaj s Tržaško Trgovinsko zbornico. Zagotovo pa ni majhen.
Tokratna športna, kulturna in družabna prireditev je imela tudi odmevno slovensko podobo, ki so jo sooblikovali pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji ob sodelovanju generalnega konzulata republike Slovenije v Trstu. Na stojnicah se je predstavila tudi Slovenija.
Pomembna je funkcija jezika
Pobuda Slovenščina v družini, ki deluje pod okriljem Krščanske kulturne zveze iz Celovca in z različnimi dejavnostmi opozarja na pomen žive rabe jezika v družinskem okolju in ohranjanje narečij, se je pred tremi leti odločila razširiti svoje delovanje.
Leta 2014 so skupaj z drugimi rojaki iz sosednjih držav o tem spregovorili na posvetu v Tinjah, lani so se srečali v Naborjetu v Kanalski dolini, letos pa na Hrvaškem, v vasici Plešce v Gorskem kotarju. Posvet je tokrat gostila Etnološka zbirka družine Čop, Palčava šiša, ki je tako obeležila tudi desetletnico uspešnega ohranjanja kulturnega izročila.
Predstavniki organizacij z avstrijske Koroške in Štajerske, iz Kanalske doline, Porabja in s Kvarnerja so na srečanju predstavili različne načine in pobude za ohranjanje in učenje slovenščine v družini, društvih in šolah.
Sporočilo je mogoče, kot v oddaji poroča Marjana Mirković, strniti v misel, da je za razvoj jezika nujno družinsko okolje, ki ga šola zgolj nadgrajuje, in da morajo mladi prepoznati tudi funkcijo jezika.
Posvet v Palčavi šiši se je končal z ogledom etnološke zbirke, ki jo je predstavil vodja Marko Smole, zadovoljen z odzivom iz zamejstva in zanimanjem za narečje. Zadovoljen pa je tudi zaradi sodelovanje s slovenskimi in hrvaškimi etnologi, s katerimi načrtuje več novih projektov o nesnovni dediščini oziroma krajevnih pripovedih in njihovi vključitvi v kulturni turizem.
