Gigantocelični arteritis
Pri gigantoceličnem arteritisu je vneta stena velikih in srednje velikih žil, ki vodijo kri iz srca v vrat in glavo ter v roke. Vzrok bolezni še ni poznan; strokovnjaki pa domnevajo, da so v vnetni proces vpleteni genetski dejavniki, dejavniki iz okolja in imunski odziv vsakega posameznika. Po besedah revmatologinje mag. Alojzije Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana se gigantocelični arteritis običajno pojavi po 50 letu starosti. Ženske prizadene pogosteje kot moške.
Gigantocelični arteritis je nujno stanje, ki zahteva hitro obravnavo bolnika. V Sloveniji smo med redkimi državami, kjer zdravniki vso potrebno diagnostiko opravijo v enem dnevu.
Možnosti zdravljenja
Težave se razvijejo postopoma. Sogovornica je izpostavila tri znake: glavobol, bolečine ob žvečenju in motnje vida, kadar so vnete žile, ki prehranjujejo oko. Gigantocelični arteritis je kronična, vnetna, avtoimunska bolezen, ki prizadene stene žil. Klinične znake bolezni odpravijo glukokortikosteroidi. To so protivnetna zdravila, ki tudi zmanjšajo tveganje za razvoj hujših zapletov.
Hitremu prepoznavanju znakov in simptomov bolezni, hitremu diagnostičnemu postopku ter zgodnjemu začetku zdravljenja gre zasluga, da smo po uspešnosti obvladovanja zapletov gigantoceličnega arteritisa v samem svetovnem vrhu. Podatki namreč kažejo, da pri nas oslepi le 6 odstotkov bolnikov; kar je trikrat manj kot v nekaterih drugih državah.
Zdravniki na Kliničnem oddelku za revmatologijo v Ljubljani že 5 let spremljajo skupino pacientov z gigantoceličnim arteritisom. Upajo, da bodo tako lahko razvozlali nekatere skrivnosti tega kroničnega vnetnega obolenja. Mag. Alojzija Hočevar pojasnjuje, da približno polovico pacientov z gigantoceličnim arteritisom k njim napotijo družinski zdravniki, sledijo oftalmologi, infektologi in nevrologi, težave pa prepoznajo tudi otorinolaringologi.
