‘Esperanto je motor jezikovne demokracije’

foto: Martin Schmitt

“Ĉu vi parolas Esperanton? Govorite esperanto?” Če bi se uresničila leta 1887 predstavljena ideja o nevtralnem mednarodnem jeziku – esperantu -, bi bil vaš odgovor zagotovo “da” oziroma v esperantu “jes”.

Esperanto je najbolj razširjen umetni jezik. Spodbuja ohranjanje maternih jezikov in poskuša premostiti jezikovno diskriminacijo. “Enakopravno komuniciranje pri tolikšnem številu jezikov, kot jih govorimo na Zemlji, je nemogoče. Rešitvi sta le, da se vsem vsili eden od že uporabljanih jezikov, ali da se uporablja t. i. umetni jezik,” razlaga Janez Zadravec iz Združenja za esperanto Slovenije. Načela, po katerih delujejo esperantisti, so demokracija, čeznarodna vzgoja, pedagoška učinkovitost, večjezičnost, jezikovne pravice, jezikovna različnost, človekova emancipacija. Njegov slogan je “Nikogaršnji prvi jezik, drugi jezik vsakogar”.

Mešanica različnih jezikov

Esperanto je javnosti leta 1887 predstavil oftamolog dr. Ludvik Lazar Zamenhof. Izdal je prvi učbenik za esperanto v petih različnih jezikih. Pri oblikovanju jezika je želel doseči, da bi bil ta preprost, zato je vanj vključil minimalno slovnice in majhen besednjak, ki pa ga je z dodajanjem pripon mogoče povečati. Esperanto se govori in piše, zapisuje se ga v latinici, posebne so črke ĉ, ĝ, ĥ, ĵ, ŝ in ŭ.

Esperantsko besedišče izvira iz zahodnoevropskih jezikov, slovanski jeziki so vplivali na skladnjo in oblikoslovje, veliko skupnega pa ima tudi s kitajščino, turščino, japonščino in svahilijem. Ima stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu. Spodaj lahko preberete nekaj esperantskih besed in stavkov.

Pozdravljeni.              Saluton.

Kako ste?                    Kiel vi fartas?

Dobro, hvala.             Bone, dankon.

Kako vam je ime?      Kiel vi nomiĝas? 

Ime mi je ____ .       Mi nomiĝas _____ . 

Prosim.                        Bonvolu. 

Hvala.                           Dankon. 

Da.                                 Jes.

Ne.                                 Ne.

Ne razumem.              Mi ne komprenas.

Dobro jutro.                Bonan tagon.

Dober dan.                   Bonan posttagmezon. 

Dober večer.                Bonan vesperon.

Lahko noč.                   Bonan nokton. 

Esperanto danes govori do deset milijonov ljudi. Kot je prepričan Tomaž Longyka, bi se ga učilo veliko več ljudi, če bi vedeli, kako hitro se ga je mogoče naučiti: ” Za povprečen nacionalni jezik je potrebno okoli dva tisoč ur učenja. To je ogromno. Praktično toliko časa se angleščino učimo do mature nekako, to pomeni okoli osem let. Za esperanto pa potrebujemo veliko manj, le desetina tega časa, okoli 200 ur.”

Tomaž Longyka je med pogovorom prevedel aktualno vremensko napoved. V esperantu se sliši tako:

V slovenščini pa jo je prebrala dežurna novinarka Biljana Polak:

Če želite slišati nekaj več esperantskih besed, vabljeni k poslušanju nočnega pogovora. Če bi se esperanto radi naučili, pa to lahko brezplačno storite na spletni strani lernu.net.