Vseh vaših odzivov smo veseli, če ti pridejo v obliki vprašanj in radovednosti, pa še toliko bolj. Poslušalka Helena je bila pobudnica teme, ki smo jo v oddaji obravnavali tokrat. Govorili smo o obdobju, ki ga predvsem predstavnice ženskega spola imenujejo tudi »pomlad druge polovice življenja«.

Intelektualna plat estrogena

V povprečju v zahodnem svetu menopavza nastopi po 51. letu starosti. Takrat začne v možganih upadati raven estrogena, zaradi česar žensko telo doživlja spremembe, med drugim izgubo reproduktivne funkcije. A naloga estrogena ni zgolj nadzorovanje reproduktivnih organov. “Estrogen spodbuja uporabo glukoze, ki je primarna energija za delovanje možganov,” razloži dr. Roberta Diaz Brinton, profesorica farmakologije in nevrologije na Univerzi v Arizoni ter direktorica tamkajšnjega Centra za inovacije v nevroznanosti.

Možgani so skoraj popolnoma odvisni od glukoze kot goriva, ki proizvaja energijo za njihovo delovanje. Ko ženske doživljajo klimakterij in menopavzo, pa v možganih nivo estrogena upade. Zanimivo je, da upad estrogena možganih včasih ni enak upadu estrogena v krvi.

Možgani predstavljajo zgolj 2 % telesne teže, a zahtevajo kar 20 % energije, ki jo za delovanje potrebuje naše telo. Ker možganom v klimakteriju primanjkuje estrogena in posledično energije, začnejo delovati v nekakšnem «preživetvenem načinu«. Prva funkcija, ki je prizadeta, je tista, ki zahteva največ energije. To so kognitivne sposobnosti, predvsem spomin.

Zelo tipično je, da ženske doživljajo, kakor ga jaz imenujem, “kako-se-mu-že-reče-sindrom”. To pomeni, da se ženska ne more spomniti besede ali fraze, kljub temu da jo ima na koncu jezika.

Simptomi nevrološkega izvora

Ko možgani delujejo v »preživetvenem načinu«, se odzivajo podobno kot se odzivajo med stradanjem: iščejo sekundaren vir energije. Najdejo ga v lipidih, ki jih razgrajajo jetra. “Pri večini žensk ta sistem deluje in bo deloval celo njihovo življenje, medtem ko pri drugih ne. Naše raziskave se ukvarjajo z vprašanjem, kakšne so okoliščine, ki pripeljejo do te razlike,” o svojem delu pove dr. Diaz Brinton.

Mislimo, da imajo nekatere ženske večjo možnost, da bodo dobile Alzheimerjevo bolezen. To so tiste ženske, ki imajo gen imenovan APOE4. Ravno te so bolj občutljive za prehod iz primarne na sekundarni vir energije, ki ga v tem obdobju doživijo vse ženske.

Kljub temu da ženske doživljajo menopavzo različno, imajo najpogostejši simptomi, ki se v tem obdobju pojavljajo, skupno lastnost. Tako vročinski oblivi kot nespečnost, depresija in težave z zbranostjo so nevrološkega izvora.

Seveda je še nekaj simptomov, ki niso nevrološki. Razvijejo se lahko alergije na hrano, ki jih prej niste imeli, lahko se razvijejo avto-imune bolezni ali pa multipla skleroza. Ampak to so redkejši primeri.

Zdravljenje in preprečevanje Alzheimerjeve bolezni

Dokazano je, da estrogen pozitivno vpliva na določene nevrološke povezave, pove ameriška znanstvenica: “V 80-tih je bilo narejenih več študij, ki so pokazale, da imajo ženske, ki so uporabljale hormonsko terapijo, manjše tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Zdaj si spet zastavljamo enako vprašanje, ampak nanj odgovarjamo z znanostjo 21. stoletja.”

Gibamo se proti natančni medicinski strategiji, ki bo prepoznala prave ženske, v pravem času ter s pravo terapevtsko intervencijo zmanjšala in preprečila to bolezen.

Cilj raziskav, ki jih trenutno opravlja dr. Brinton je varnejša in personalizirana hormonska terapija, saj kakor pravi: »Niso vse ženske primerne za hormonsko terapijo in niso vse vrste hormonskih terapij primerne za vsako žensko.« Vse kaže, da nismo več daleč od oblikovanja personaliziranega zdravljenja – zdravljenja glede na genetiko vsake posameznice, glede na njene simptome in njene faktorje tveganja.  

 

Objavljamo tudi pogovor z dr. Roberto Diaz Brinton v angleškem jeziku:

Darja Pograjc