Poslanci Evropskega parlamenta so sredi septembra podprli pobudo, da bi vsakemu državljanu Evropske unije ob 18. rojstnem dnevu podarili brezplačno vozovnico Interrail. Na ta način naj bi mladi laže »odkrili lepote in raznovrstnost Evrope«, poleg tega naj bi s tem ukrepom spodbujali njihov občutek pripadnosti EU. Predlog trenutno preučuje Evropska komisija, ki je prvotno idejo že takoj na začetku nekoliko oklestila, saj je predlagala, da bi pripravili loterijo za brezplačne vozovnice. Če bi se zanje odločilo od 50 do 70 odstotkov mladih, bi namreč po nekaterih izračunih to Evropsko unijo stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Družbene in gospodarske razsežnosti pobude Evropskega parlamenta
Poslanci Evropskega parlamenta so sredi septembra podprli pobudo, da bi vsakemu državljanu Evropske unije ob 18. rojstnem dnevu podarili brezplačno vozovnico Interrail. Na ta način naj bi mladi laže »odkrili lepote in raznovrstnost Evrope«, poleg tega naj bi s tem ukrepom spodbujali njihov občutek pripadnosti EU. Predlog trenutno preučuje Evropska komisija, ki je prvotno idejo že takoj na začetku nekoliko oklestila, saj je predlagala, da bi pripravili loterijo za brezplačne vozovnice. Če bi se zanje odločilo od 50 do 70 odstotkov mladih, bi namreč po nekaterih izračunih to Evropsko unijo stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Dijaki bi se z veseljem odpravili na potovanje
Po podatkih Eurostata je 18-letnikov, ki bi bili upravičeni do Interrail vozovnice za potovanje po Evropi, letno okoli 5 milijonov. V Sloveniji 18 let zadnja leta dopolni med 17 in 18 tisoč mladih. Eden od teh, ki bi se lahko odpravili na brezplačno potovanje, če bi bila pobuda sprejeta že v letošnjem letu, je tudi Nejc Arnež. Kot pravi, bi se na potovanje, če bi mu Interrail karto podarila EU, zagotovo odpravil. Denar za prenočišče, hrano in druga izdatke bi zaslužil z delom, ali bi si ga sposodil od staršev. Njegova prva izbira bi bil Pariz, saj se mu zdi, da je to zelo lepo mesto, z veliko znamenitosti, ki bi si jih lahko ogledal. “Mislim, da bi tako lahko spodbudili mlade, da čimveč potujejo, da si ogledajo svet, spoznajo navade in kulture različne ljudi. Da bi si razširili spekter, videli, kako je drugje, in tako ugotovili, da v Sloveniji ni tako slabo, kot se zdaj zdi,” še dodaja 18-letnik.
Evropskim železniškim prevoznikom se smeji, Evropska komisija napoveduje vključitev drugih vrst javnega prevoza
Na ravni Evrope zadnja leta prodajo okoli 300 tisoč Interrail kart, v kar so všteti kupci vseh starosti in vse različice karte, ne le enomesečne, ki naj bi jih prejeli polnoletni Evropejci. Slovenske železnice pa letno prodajo okoli 500 različnih Interrail kart. Kot razlaga Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja Slovenskih železnic – Potniški promet, bi se, če bi bila pobuda Evropskega parlamenta sprejeta, njihov dobiček od Interrail kart lahko povečal tudi za desetkrat:
Govorimo o potencialno več kot 5 milijonih mladih. Glede na veljavne cene bi to lahko prineslo med eno milijardo ali milijardo in pol evrov prihodkov.
Tudi drugi evropski železniški prevozniki pozdravljajo pobudo evropskih poslancev. Menijo, da je to lahko dobra promocija za potovanja z vlaki. Rovšnik pravi, da je “zadeva pozitivna in da se je ne bi smeli otepati” in hkrati zagotavlja, da 5 milijonov novih potnikov ne bi povzročilo prevelike gneče na vlakih.
A dejstvo je, da vse države članice EU železniškega omrežja niti nimajo. Evropska komisija zato razmišlja tudi o tem, kako vključiti druge vrste javnega prevoza, razlaga komisarka za promet Violeta Bulc:
Za nas je najpomembnejše, da je vsaka rešitev popolnoma vključujoča. Pobuda gre v pravo smer in poiskali bomo ustrezne rešitve za mobilnost mladih na vseevropskem nivoju.
Dobiček tudi v turistično malho
Nekateri ponudniki turističnih storitev zaradi manjše kupne moči raje kot mlade turiste privabljajo starejše, a kot razlaga Nina Pečoler z Mednarodnega inštituta za turizem so mladi potniki med 15. in 29. letom leta 2015 predstavljali več kot 23% vseh turistov, ki so se udeležili mednarodnih potovanj. Posledično je ta sektor postal eden od najhitreje rastočih segmentov mednarodnih potovanj.
“Mladi turisti neodvisno odkrivajo predvsem nove destinacije na katerih ostajajo dlje časa, skupno porabijo več denarja za potovanja kot ostali turisti in spoznavajo druge kulture, ki bogatijo njihova življenjska doživetja. Večinoma želijo odkrivati nove, turistično manj razvite destinacije ter manj časa preživijo v turistično bolj obleganih krajih. Mladi iz generacij 1980 do 2000 predstavljajo vplivne skupine potnikov, katerim tehnologija služi kot orodje za komuniciranje s širšo javnostjo. Večinoma delijo svoje navdušenje nad drugimi kraji in doživetji. Motivi potovanj so različni, prevladujejo pa potovanja povezana s študijem, prostovoljstvom, učenjem tujega jezika ali dela,” še dodaja Pečolerjeva. Na Mednarodnem inštitutu za turizem pobudo Evropskega parlamenta pozdravljajo, saj menijo, da je vsaka ideja, ki dodatno spodbuja mobilnost mladih in jim olajša potovanja do želene destinacije, korak v smeri socialno-ekonomskega razvoja.
Zaradi brezplačnega potovanja ne bodo mladi nič bolj Evropejci
Med cilji pobude so evropski poslanci naštevali večjo mobilnost mladih, enak dostop do mednarodnih potovanj, boj proti nezaposlenosti mladih, premagovanje stereotipov zaradi osebnega stika z drugačnimi, sklepanje mednarodnih prijateljstev in odnosov, več zanimanja mladih za EU in njene institucije ter politične procese.
Izredni profesor doktor Gregor Tomc z ljubljanske Fakultete za družbene vede pravi, da je večina teh ciljev nedosegljivih:
Problem EU je podoben, kot ga je imela nekoč Jugoslavija. Dejstvo je, da v EU ni Evropejcev, so le predstavniki nacionalnih držav. Tovrstne akcije so zaradi tega same po sebi čisto v redu. Zakaj 18-letniki ne bi dobili subvencioniranega potovanja po Evropi? To pa je tudi njihov skrajni domet.
Prav tako z enkratno izkušnjo nekajtedenskega potovanja po Evropi ne bi mogli preseči ksenofobije in trdo ugnezdenih stereotipov o drugih in drugačnih. Evropska komisija pa bi morala premisli tudi, kako vključiti 18-letnike iz nižjih slojev. Kot pravi dr. Tomc bi namreč, če ti ne bi imeli posebne prednosti napram vrstnikom iz premožnejših družin, vzpostavili le novo obliko diskriminacije.
