V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je glasbenim narodopiscem razgrnil mali svet Slovenije kot zelo velik in raznolik. Posebno so očarali tisti deli, ki so po drugi svetovni vojni ostali zunaj državne meje, saj so ostali zaprti, njihova kultura pa v splošnem neznana. To je bil čas, ko so se preproste pesmi in viže dobesedno usipale iz vsake hiše. V tistem obdobju je življenjski slog ljudi izhajal iz domače iznajdljivosti, tudi v pogledu kulture in glasbe. Zato so se razvile mnoge melodične, ritmične in besedilne posebnosti. Osrednjeslovenski prostor je bil glasbenim narodopiscem kljub vsemu bolj poznan. A ko so se odprle poti v Rezijo, na Koroško, v Porabje na primer, je tamkajšnja kultura osupnila raziskovalce. Tako so jo tudi predstavili, med drugim v oddajah Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Tokrat bomo predvajali oddajo dr. Zmage Kumer in Julijana Strajnarja o Porabju.
Iskanje
