Začelo se je z omembo kraja Zlatoličje na Dravskem polju. Menda bi ime lahko razčlenili v tisto območje, kjer so tako imenovane luskice zlata relativno pogoste, to so vedeli že stari izpiralci dravskega zlata, ki so v želji po dragoceni kovini razkopavali obrečni prod in pesek. Sicer pa o bogatih nahajališčih zlata v provinci Norik piše že rimski zgodovinar Plinij. V njegovem času naj bi, kot povzema Miha Jeršek pridobili do 2 kilograma zlata na dan. Cesarica Marija Terezija je številnim izpiralcem zlata podelila stalna dovoljenja za to početje in te cesaričine koncesije so bile razveljavljene šele po drugi svetovni vojni. K Dravi v Zlatoličju smo se – priznam da malce zlatomrzlični – napotili z Vilijem Podgorškom, profesorjem geografije na mariborski drugi gimnaziji. Več o izpiranju zlata v Dravi pa boste izvedeli, če prisluhnete tokratni Nedeljski reportaži.
Iskanje
