Krive so lahko plesni iz bivalnega okolja.
Sarkoidoza je bolezen, ki lahko prizadene več organov. Najpogosteje napade oči, kožo, pljučne bezgavke in pljuča, redkeje pa jetra, vranico, srce in mišice. V prizadetih organih nastajajo granulomi – to so skupki vnetnih celic. Čeprav o sarkoidozi že veliko vemo, pa natančnega vzroka za njen izbruh in zdravila, ki bi jo pozdravilo, še vedno ne poznamo.
Za učinkovit spopad s sarkoidozo je ključen odgovor na vprašanje: “Kaj pri sarkoidozi povzroči nastanek vnetnih granulomov?” Študija pod vodstvom prof. dr. Marjete Terčelj je prst usmerila v plesni, v glive.
Sarkoidoza je bolezen za katero v Sloveniji zboli približno 100 ljudi na leto. Starost obolelih je običajno pod 40 let. Ker sarkoidoza pogosto prizadene pljuča, se veliko bolnikov zdravi na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije v Ljubljani, ki ga vodi pulmologinja Marjeta Terčelj. Ob delu s pacienti se ji je utrnila zamisel, da so prav plesni vpletene v vnetno reakcijo, ki pri sarkoidozi izzove odziv imunskega sistema in nastanek granulomov. S kolegi raziskovalci so prišli do zaključka, da je z izbruhom obolenja povezan polisaharid beta-glukan, ki je prisoten v celični steni nekaterih bakterij, gliv kvasovk in pa plesni. Izsledke raziskave so najprej predstavili v strokovnih krogih.
Na spletni strani ameriške Klinike Mayo je zapisano, da je sarkoidoza posledica reakcije imunskega sistema na še nepoznano snov. Raziskave skupine, ki jo vodi dr. Marjeta Terčelj iz UKC Ljubljana kažejo, da vzrok za izbruh bolezni v nekaterih primerih tiči tudi v plesnih, ki so del našega bivalnega okolja.
