V prvi polovici leta toliko okužb z virusom HIV kot lani v vsem letu.
Poletje je čas, ko se naše spolno vedenje razživi. Raziskave kažejo, da med rjuhe skočimo večkrat kot po navadi, ob tem pa velikokrat ne uporabimo ustrezne zaščite. Majhna neprevidnost nam lahko povzroči zelo hude glavobole. Samo v prvi polovici letošnjega leta smo v Sloveniji odkrili toliko novih okužb z virusom HIV, 49, kot lani v celem letu. Na pohodu so tudi sifilis, gonoreja in hepatitis C. Porast spolno prenosljivih okužb, ki ga že dlje časa opažajo v zahodnih državah, je zdaj izziv tudi za naše strokovnjake. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se po svetu vsak dan okuži kar milijon ljudi.
Popuščanje strahu, mobilne in spletne aplikacije, chemsex, stigma
Kaj se je torej zgodilo? Zakaj je v tem letu prišlo do skokovitega porasta okužb z virusom HIV? Kje tičijo vzroki? Odgovarjata dr. Mojca Matičič in dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani:
Osebe, ki živijo z virusom HIV, smo obremenili s težko stigmo, ki s sabo prinaša veliko negativnih posledic: poslabša medosebne odnose, povzroča tesnobnost, depresijo, občutke krivde. Strokovnjaki pravijo, da vstopi stigma v vse razsežnosti človekovega obstoja ter je lahko hujša od same bolezni. Kako k temu, da pri obvladovanju HIV-a nismo uspešni, vpliva stigma s katero smo zaznamovali HIV in aids? Dr. Tomažič:
Testiranje
Po besedah dr. Tomažiča je ključnega pomena in del rešitve zgodnje odkrivanje in zdravljenje okužbe z virusom HIV. "Testiraj in zdravi – test and treat" je pristop, ki je omejil globalno epidemijo HIV/ aidsa in število okuženih oseb po vsem svetu zadržal pod mejo 40 milijonov.
Pri nas se le malo ljudi odloči za testiranje na virus HIV. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravimo približno dva testa na sto prebivalcev, v sosednji Avstriji skoraj deset. Manj testov kot pri nas naredijo le še v Romuniji, na Madžarskem, Poljskem in v Grčiji.
Novi pristopi k preventivi
Da so potrebni novi pristopi v preventivi, da je treba okrepiti prizadevanja za omejitev širjenja virusa HIV, je na letošnji Svetovni aids konferenci v Durbanu v Južni Afriki opozorila Margaret Chan, generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije. Povedala je, da v nekaterih predelih sveta – izpostavila je osrednjo Azijo in vzhodno Evropo – in pri nekaterih skupinah ljudi, kot so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), spolne delavke in njihove stranke, transseksualne osebe in zaporniki. Pri vseh teh delež okužb s HIV-om ponovno narašča.
Študije potrjujejo, da lahko razvoj bolezni prepreči že tudi zaščita z zdravili pred izpostavitvijo virusu – tako imenovani PrEP. Izbruh okužbe s HIV-om pa lahko ustavimo tudi s hitro intervencijo po tveganem spolnem stiku. Če namreč človek v obdobju do 72 ur po izpostavitvi virusu prejme ustrezno protivirusno terapijo, prav tako ne zboli. Tu pa je govor o PEPu – o profilaksi po izpostavitvi.
Ali bodo našim spalnicam zavladale spolno prenosljive bolezni?
Kaj je pravzaprav povzročilo alarmanten porast novih okužb s HIV-om v Sloveniji? Odgovore na ta vprašanja smo v oddaji Intelekta v studiu iskali s specialistko javnega zdravja in epidemiologinjo prof. dr. Ireno Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, sociologom Miho Lobnikom iz nevladne organizacije Legebitra in infektologom Tomažem Vovkom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
