Predlog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost, da bi v zakon o delovnih razmerjih vnesli dva nova odpovedna razloga, in sicer odpoved zaradi pomanjkanja zaupanja in medsebojnega osebnostnega neujemanja, je po mnenju Zveze svobodnih sindikatov povsem nesprejemljiv. Poudarjajo, da bi to pomenilo konec zaposlitev za nedoločen čas in hkrati odpoved delovnega razmerja brez razloga. Zato sindikalisti ministrstvo pozivajo, naj umaknejo predlagana odpovedna razloga.
Sindikalisti nad predlogom zgroženi
Na Zvezi svobodnih sindikatov so Ministrstvo za delo pozvali, naj zamisel o dveh novih odpovednih razlogih nemudoma umaknejo. V kolikor bodo ostali preslišani, pa predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič napoveduje upor:
V zakonu o delovnih razmerjih je odpovednih razlogov dovolj, zato za nove ni razlogov, sploh pa ne za take, kot sta porušeno zaupanje in medsebojno neujemanje, ki sta povsem subjektivna. V Zvezi svobodnih sindikatov se sprašujejo, ali bo že jutranji pozdrav zaposlenega, če bo delodajalec menil, da ni najbolj prijazen, dovolj za prekinitev delovnega razmerja. V sindikatih opozarjajo, da bi nova odpovedna razloga pomenila izrazito poslabšanje pravne varnosti zaposlenih, njihov odziv pa kot nesprejemljivo. Andrej Zorko iz Zveza svobodnih sindikatov se zato sprašuje ali to pomeni konec zaposlitev za nedoločen čas:
Andrej Zorko: »Ali to pomeni, da je dejansko konec zaposlitev za nedoločen čas?«
Na ta način bi lahko delodajalec pogodbo o zaposlitvi odpovedal komur koli: delavcu v tovarni, trgovini, v javni upravi in vrtcu – izjema bi bili zgolj vodilni in funkcionarji. Glede javnega sektorja pa je Andrej Zorko opozoril na možnosti odpovedi delovnih razmerij glede na strankarsko pripadnost.
Kaj pa na predlog pravijo delodajalci?
Tudi večina delodajalskih združenje je proti predlogu ministrstva. Sicer si želijo bolj enostavne postopke odpuščanja in zaposlovanja, vendar menijo, da delavec mora poznati razlog zakaj je bil odpuščen.
Sekretar Združenja delodajalcev Jože Smole je prepričan, da bi lahko prekinitev delovnega razmerja zaradi porušenega zaupanja enačili s predlogom o odpuščanju brez razloga. Navaja pa tudi ostale razloge, zakaj je ta predlog zanje nesprejemljiv:
Tako na Obrtni zbornici kot tudi na Gospodarski zbornici se zavzemajo za manj komplicirano odpuščanje, vendar pa ne podpirajo odpuščanj brez razloga. Država in delodajalec namreč morata poskrbeti za socialno varnost delavca. Najprej z odpravnino in nato še z nadomestilom na Zavodu za zaposlovanje. Večja fleksibilnost nikakor ne pomeni vsesplošnega odpuščanja pravi direktor Gospodarske zbornice Samo Hribar Milić:
Odzive ministrstva in nadaljnji razplet bomo spremljali tudi na Prvem.
