'Oh, to so bili časi!' ali pa 'Ko bi se vsaj lahko vrnili nazaj!' je gotovo kdaj vzkliknil že vsak med nami ali pa vsaj pomislil na kakšno obdobje, ljudi, trenutke, kraje, ki so se še posebej vtisnili v spomin. Ob zaključku poletnih počitnic za primeri najbrž ni potrebno dolgo brskati. Beseda nostalgija izhaja iz stare grščine in pomeni nekakšno željo in hrepenenje po tem, kar je nekoč bilo. Kaj se v trenutkih, ko smo nostalgični, dogaja v naših možganih? Kako se pri tem prepletajo omrežja spominov in čustev? Kaj največkrat spodbudi nostalgijo- je to slaba volja, glasba, slika, ali kaj drugega? Kako so z njo povezane pozitivne in negativne emocije, kaj ima pri tem starost, za kaj je nostalgija koristna in kaj se zgodi, če jo je preveč? Odgovore na vprašanja iščemo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje dr. Sanja Šešok, psihologinja z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, sprašuje: Mojca Delač.
‘Oh, to so bili časi!’ ali pa ‘Ko bi se vsaj lahko vrnili nazaj!’ je gotovo kdaj vzkliknil že vsak med nami ali pa vsaj pomislil na kakšno obdobje, ljudi, trenutke, kraje, ki so se še posebej vtisnili v spomin. Ob zaključku poletnih počitnic za primeri najbrž ni potrebno dolgo brskati. Beseda nostalgija izhaja iz stare grščine in pomeni nekakšno željo in hrepenenje po tem, kar je nekoč bilo. Kaj se v trenutkih, ko smo nostalgični, dogaja v naših možganih? Kako se pri tem prepletajo omrežja spominov in čustev? Kaj največkrat spodbudi nostalgijo- je to slaba volja, glasba, slika, ali kaj drugega? Kako so z njo povezane pozitivne in negativne emocije, kaj ima pri tem starost, za kaj je nostalgija koristna in kaj se zgodi, če jo je preveč? Odgovore na vprašanja iščemo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje dr. Sanja Šešok, psihologinja z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, sprašuje: Mojca Delač.
