Splošno sprejeto mnenje je, da meditacija oz. različne tehnike čuječnosti in pozornosti pozitivno vplivajo na človekovo počutje in izboljšajo tudi nekatere njegove kognitivne sposobnosti. Kakšni so torej takojšnji in kakšni dolgoročni učinki vsakodnevne vadbe meditacije? Kaj se dogaja v naših možganih med meditacijo in ali je to odvisno tudi od tega, katero meditacijo izvajamo?
Budnost, spanje, koma in meditacija – to so glavne štiri kategorije stanja zavesti, ki so med seboj zelo različne, zato meditacije ne moremo primerjati z drugimi stanji zavesti, pravi asis. dr. Jurij Bon, spec. psih., z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
»Kar se dogaja med meditiranjem, je četrto stanje zavesti, neko tako transcedentalno stanje, kjer so določeni deli možganov, kot je na primer frontalni reženj, veliko bolj aktivni kot sicer, drugi deli – tisti, ki so bolj povezani z zaznavanjem zunanjega sveta, pa so manj aktivni. Obenem je posameznikov subjektiven občutek, da je veliko bolj buden kot v običajnem budnem stanju in da veliko bolj zaznava globljo realno naravo sveta.«
Raziskave tako v Sloveniji kot v tujini jasno kažejo na to, kaj se dogaja med meditacijo v naših možganih – nekateri deli postanejo bolj prekrvavljeni, bolj aktivni, drugi manj, EEG raziskave pa dokazujejo, da se moč elektroencefalografskih valov na različnih frekvencah pri meditaciji spremeni v vseh frekvenčnih pasovih: v teta, alfa, beta in gama pasu. Na splošno bi lahko rekli, da se med meditacijo okrepi delovanje čelnega režnja, zazna spremembe v delovanju limbičnega sistema in v temenskem režnju, ki nam prek naših zaznav pomaga zgraditi občutek samozavedanja in naše mesto v svetu. Slednji se po besedah ameriškega zdravnika in nevroznanstvenika dr. Andrewa Newberga iz Jefferson Myrna Brind Centra za integrativno medicino utiša:
»Tako da začenjamo izgubljati občutek jaza in se počutimo bolj povezani s svetom okoli nas ali vesoljem, bogom oziroma s tistim, o čemer meditiramo. Res prihaja do številnih sprememb, zaradi česar je meditacija zelo močna vadba.«
Ker je meditativnih tehnik veliko, so spremembe odvisne tudi od vrste meditacije. Nekaj primerov daje dr. Andrew Newberg in hkrati opozorja, da niso vse vrste meditacije primerne za vsakogar.
Spremembe v počutju, kognitivnih sposobnostih in možganih
Številne raziskave in izkušnje ljudi dokazujejo blagodejne učinke meditacije na delovanje naših možganov in počutje. Dr. Andrew Newberg, ki je tudi zdravnik v bolnišnici Univerze Jefferson:
»Te vadbe izboljšajo koncentracijo, pomagajo umu in možganom, da bolje delujejo, ljudje poročajo o tem, da lahko bolj jasno razmišljajo, raziskave kažejo, da se nam lahko izboljša spomin, ljudje so manj depresivni, manj anksiozni in se na splošno bolje počutijo.«
Slovenska raziskava, v kateri je sodeloval tudi specialist psihiatrije dr. Jurij Bon, je pokazala, da pri meditativni tehniki osredotočanja pozornosti pride do neposrednih učinkov izboljševanja pozornosti oz. do kombinacije osredotočene pozornosti in sposobnosti ignoriranja motečih dražljajev, kar je v našem vsakodnevnem življenju še kako pomembno. Dr. Jurij Bon pravi, da raziskave po svetu kažejo tudi na bolj dolgoročne učinke tovrstne meditacije:
»Ta sposobnost se z leti meditativne prakse še naprej krepi in potem ni prisotna le med meditiranjem, ampak pri izkušenem meditatorju, ki meditira na primer redno že zadnjih 20 let, zelo verjetno ves čas. Pri takih meditatorjih, kažejo raziskave, pride tudi do anatomskih sprememb v zgradbi vpletenih delov njihovih možganov, kar je verjetno povezano s spremembami v izražanju genov – zato ker te spremembe kontrolirajo remodeliranje možganov, t. i. procese plastičnosti možganov, to, kako se možgani prilagajajo s svojo strukturo na tisto, kar pretežno počnejo.«
Do takšnih spoznanj je prišel prav dr. Andrew Newberg iz ZDA. Možgani tistih, ki so začeli meditirati, so se spremenili že po dveh mesecih in bili tudi v naravnem stanju drugačni kot pred tem obdobjem.
»Ko smo opazovali človekove možgane v umirjenem, naravnem stanju, smo videli spremembe že po 8 tednih opravljanja preproste meditativne tehnike. Po tem obdobju vsakodnevne 12-minutne vadbe kirtan krija meditacije smo videli pomembne spremembe v določenih delih možganov. V čelnem režnju, ki je postal bolj aktiven, spremembe so se pokazale tudi v osrednji strukturi, v talamusu, ki nam pomaga zgraditi našo zavest, naš občutek resničnosti. Kot so pokazale naše in tudi druge raziskave, imajo tisti, ki meditirajo dalj časa, drugačne možgane oz. ti drugače delujejo kot možgani tistih, ki ne. Lahko bi rekli, da je podobno kot pri dvigovanju uteži – če treniramo, naše mišice postanejo fizično večje, gostejše in močnejše. Podobno opažamo v možganih – tisti, ki dalj časa meditirajo, imajo gostejše možgane, predvsem v čelnem režnju, kot tisti, ki ne. Na osnovi naših raziskav, ki se osredotočajo bolj na funkcije možganov, vidimo, da so ti deli možganov ne le večji, temveč tudi delujejo bolje.«
Kako to, da lahko z meditacijo spreminjamo svoje možgane in njihovo delovanje?
Natančni mehanizmi niso znani, pravi dr. Bon, obstajata pa dve možni razlagi. Po prvi že z našimi miselnimi procesi vplivamo na delovanje različnih omrežij v možganih – saj ti niso ločljivi od procesov delovanja možganov: »Vsak miselni proces se nekako odraža v možganski aktivnosti in bolj ko ponavljamo to miselni proces, bolj ko ga uporabljamo, pride do ojačanja ali pa do trajne prilagoditve v možganskih omrežjih, ki podpirajo to dejavnost.« Druga razlaga poudarja, da lahko že enostavna povečana ritmičnost aktivnosti – na primer uravnavanje ritma dihanja pri meditaciji – fiziološko vpliva na spremembe v možganih.
Ne glede na to, katero stališče zavzamemo, da bi z meditacijo spremenili svoje možgane in počutje, en poskus meditacije ne bo dovolj. Potrebno je ponavljanje, potrebna je vsakodnevna vadba.
Spodaj lahko prisluhnete daljšemu pogovoru z asis. dr. Jurijem Bonom, spec. psih, z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, v njem nekaj več tudi o mirovnem omrežju in možnostih zdravljenja duševnih motenj (depresije) s pomočjo meditacije.
