Endokanabinoidni sistem

Odkritje, da tudi človeško telo izloča snovi, ki so zelo podobne kanabinoidom iz konoplje, preseneča strokovnjake in tudi širšo javnost. Danes vemo, da prav te spojine vplivajo na osrednje živčevje in na imunski sistem organizma. Poleg specialnih receptorjev tvorijo osrednji del tako imenovanega endokanabinoidnega sistema. Njegovo delovanje bo v oddaji Ultrazvok pojasnil prof. dr. Lovro Stanovnik z Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

Glede na izvor ločimo tri vrste kanabinoidov: fitokanabinoidi so prisotni v konoplji, sintetske kanabinoide pridobimo s sintezo, endokanabinoidi pa se tvorijo v našem telesu.

Endokanabinoidni prenašalci so poleg receptorjev osrednji del endokanabinoidnega sistema organizma. Endokanabinoidi se v sinapsah vežejo na specifične receptorje. Najbolj poznani so receptorji CB1 in CB2. Prisotni so v osrednjem živčnem sistemu – v možganih – pa tudi v celicah, ki so del imunskega odziva organizma.

Po besedah prof. Lovra Stanovnika se je sodobni farmakološki pristop h kanabinoidom začel sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat sta dva izraelska znanstvenika – Mechoulam in Gaoni – prva na svetu izolirala in opisala delta devet tetrahidrokanabinol, kratko mu rečemo THC. To je odprlo pot novim raziskavam in pripeljalo do odkritja endokanabinoidnega sistema.

V Sloveniji je uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene dovoljena že dve leti. S kanabinoidi uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji.

Iztok Konc