Zgodovina rusko-slovenskih kulturnih stikov
Ob skorajšnjem obisku predsednika Ruske federacije, Vladimirja Putina, v Sloveniji bo v tokratnem Kulturnem fokusu beseda tekla o zgodovini slovensko-ruskih kulturnih stikov. Ti so bili dolgo le sporadični – to pravzaprav ni presenetljivo, če pomislimo, da geografija tu ni bila v nikakršno pomoč, saj smo Slovenci vendarle najbolj zahoden, Rusi pa najbolj vzhoden slovanski narod –, toda od napoleonskih vojn naprej je obseg teh stikov nezadržno naraščal. Pri tem sicer ne gre spregledati, da vselej le ni šlo gladko; politika je tu namreč vselej igrala pomembno vlogo. Sredi devetnajstega stoletja denimo, ko je bilo med našimi pradedi in prababicami čutiti močno panslovansko navdušenje, pa, seveda, takoj po drugi svetovni vojni je bilo umetnikov in znanstvenikov, ki so posredovali med obema narodoma veliko. Nasprotno je bilo po koncu prve svetovne vojne ter ob izteku hladne vojne interesa za izmenjevanje in posredovanje bistveno manj. In kje smo danes? – Preverjamo v pogovoru z zgodovinarjem in rusistom Simonom Malmevallom.
