Z današnjim dnem se je za muslimane končal 30 dnevni post – mesec Ramadan. Ramadan predstavlja čas intenzivne duhovnosti, ki se odraža predvsem v preizkušanju lastne volje, raziskovanju lastne vesti, povečani čuječnosti in razmišljanju o Koranu. Kajti, kot je zapisano v samem Koranu: „Mesec Ramadan je tisti v katerem se je razodel Koran – vodilo ljudem in jasen dokaz prave poti in razlikovanja med dobrim in zlim. Kdor doživi ta mesec, naj se posti.“ (Koran 2:185)
S postom, ki ga spremlja kontemplacija o Koranu, posameznik vstopa v duhovno ozračje Ramadana. Toda kontemplativno dimenzijo tega meseca dopolnjuje aktivna, ki se manifestira predvsem v ozaveščanju in uresničevanju duhovno-etičnih vrlin, kot so potrpljenje, stanovitnost, moč odpovedovanja, sočutje in milost.
Mesec Ramadan je za muslimane sveti mesec, saj označuje obdobje, v katerem se je razodel Koran. Ta svetost se še posebej zgosti v tako imenovani laylatu-l-qadar, Noči Določitve, v kateri naj bi prišlo do prvega razodetja. O tej Noči Koran pravi: „Resnično, razodeli Smo ga v Noči Določitve. A kako naj bi vedel, kaj je Noč Določitve? Noč Določitve je vrednejša od tisoč mesecev! V Njej se spuščajo Angeli in Duh, na vsak ukaz, z dovoljenjem njihovega Gospodarja. Mir je ona, dokler se ne pojavi zora.“ (Koran 97)
Z vsakokratnim prihodom meseca Ramadana muslimani torej počastijo ta svetovnozgodovinski dogodek, po katerem je prerok Mohamed prvič prejel Objavo. Ramadanski post je zato tudi čas duhovnega srečevanja s Svetim in duhovnega potovanja v globino lastne duše. Napor in trpljenje, ki ga med postom prenaša telo, je poplačano z duhovnim eliksirjem, s katerim se napajajo naši transcendentni organi. Po nekem svetem preroškem izročilu (arab. hadis) naj bi Bog dejal: „Vsako dejanje, ki ga človek naredi, pripada njemu – razen posta, kajti post je Zame in Jaz zanj posebej nagrajujem!“
Konec Ramadana okrona praznik – Id al-Fitr. Post je končan; človek se vrne k rutini svoje zemeljske eksistence. Toda duhovna izkušnja in preizkušnja, ki jo je v mesecu Ramadanu vsak posameznik doživel na svoj način, ostane. Se je spremenil moj odnos do zemeljskih dobrin? Sem postal bolj hvaležen? Bom lahko strpnejši? Sem sposoben obvladovati svojo animalno dimenzijo duševnosti? Mesec Ramadan se je iztekel: toda čas njegovih plodov je šele pred nami.

Z današnjim dnem se je za muslimane končal 30 dnevni post – mesec Ramadan. Ramadan predstavlja čas intenzivne duhovnosti, ki se odraža predvsem v preizkušanju lastne volje, raziskovanju lastne vesti, povečani čuječnosti in razmišljanju o Koranu. Kajti, kot je zapisano v samem Koranu: „Mesec Ramadan je tisti v katerem se je razodel Koran – vodilo ljudem in jasen dokaz prave poti in razlikovanja med dobrim in zlim. Kdor doživi ta mesec, naj se posti.“ (Koran 2:185)

S postom, ki ga spremlja kontemplacija o Koranu, posameznik vstopa v duhovno ozračje Ramadana. Toda kontemplativno dimenzijo tega meseca dopolnjuje aktivna, ki se manifestira predvsem v ozaveščanju in uresničevanju duhovno-etičnih vrlin, kot so potrpljenje, stanovitnost, moč odpovedovanja, sočutje in milost.

Mesec Ramadan je za muslimane sveti mesec, saj označuje obdobje, v katerem se je razodel Koran. Ta svetost se še posebej zgosti v tako imenovani laylatu-l-qadar, Noči Določitve, v kateri naj bi prišlo do prvega razodetja. O tej Noči Koran pravi: „Resnično, razodeli Smo ga v Noči Določitve. A kako naj bi vedel, kaj je Noč Določitve? Noč Določitve je vrednejša od tisoč mesecev! V Njej se spuščajo Angeli in Duh, na vsak ukaz, z dovoljenjem njihovega Gospodarja. Mir je ona, dokler se ne pojavi zora.“ (Koran 97)

Z vsakokratnim prihodom meseca Ramadana muslimani torej počastijo ta svetovnozgodovinski dogodek, po katerem je prerok Mohamed prvič prejel Objavo. Ramadanski post je zato tudi čas duhovnega srečevanja s Svetim in duhovnega potovanja v globino lastne duše. Napor in trpljenje, ki ga med postom prenaša telo, je poplačano z duhovnim eliksirjem, s katerim se napajajo naši transcendentni organi. Po nekem svetem preroškem izročilu (arab. hadis) naj bi Bog dejal: „Vsako dejanje, ki ga človek naredi, pripada njemu – razen posta, kajti post je Zame in Jaz zanj posebej nagrajujem!“

Konec Ramadana okrona praznik – Id al-Fitr. Post je končan; človek se vrne k rutini svoje zemeljske eksistence. Toda duhovna izkušnja in preizkušnja, ki jo je v mesecu Ramadanu vsak posameznik doživel na svoj način, ostane. Se je spremenil moj odnos do zemeljskih dobrin? Sem postal bolj hvaležen? Bom lahko strpnejši? Sem sposoben obvladovati svojo animalno dimenzijo duševnosti? Mesec Ramadan se je iztekel: toda čas njegovih plodov je šele pred nami.

Prvi