V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :
Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.
In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:
Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.
Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:
Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.
Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.
Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.
Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:
Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.
Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.
Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.
Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.
Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.
