Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih - to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo. Prispevek Petre Medved.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih – to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo.
Poudarek tedna slepih je na dostopnosti, in sicer informacij javnega značaja, grajenega okolja, spleta in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, razlaga predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber:
“V vsakdanjem življenju sodobnih ljudi je vedno več izdelkov informacijske tehnologije. Za slepe in slabovidne je to lahko izreden korak naprej, kadar pa razvijalci te tehnologije, teh izdelkov, ki so v naših kuhinjah, kopalnicah, spalnicah itd., ne mislijo na nas, pa to postane ena pomembnih ovir. V drugem smislu pa je za slabovidne in slepe velika ovira tudi urbano okolje, ki je polno preprek od stopnic, do raznih ovir po pločnikih: prometnih znakov, označevalnih in reklamnih tabel, od neobrezanih dreves, grmovja. Za slepe je še posebej pomembna orientacija. Urbano okolje je sorazmerno preprosto opremiti s taktilnimi oznakami, ki nam pomagajo pri naši orientaciji, da se bolj neodvisno, bolj samostojno gibljeno, seveda predvsem po znanih poteh. Ampak to je pri nas šele na začetku, zavest je o tem je v naši družbi še sorazmerno slabo prisotna in ni prav veliko mest ali občin, ki bi se odločile, da bodo tudi naselja primerno opremila s temi oznakami, ki nam omogočajo samostojnost.”
Pomembna pridobitev za izboljšanje orientacije in dostopnosti v urbanem okolju so strukture v tlaku imenovane talne taktilne oznake, razlaga krajinska arhitektka Andreja Albreht iz zavoda Dostop:
“To so oznake na tleh v tlaku, ki imajo določene strukture. Sestavljeni so ponavadi iz reber oziroma črt, druga vrsta oznak pa je pikčasta struktura, čepasta ji rečemo. Črte slepega usmerjajo, ga vodijo po prostoru, medtem ko mu čepi, pike, povedo, da naj se ustavi. To pa je na tistih točkah, kjer je kaj zanimivega ali pa kjer pride do cilja ali pa na križiščih, da postane pozoren, da mora spremeniti smer. Pomembno je, da taktilne oznake niso samo otipljive, ampak da so tudi vizualno dobro zaznavne. Večina ljudi z okvarami vida je slabovidnih, imajo neke ostanke vida, zato je zelo pomembno, da so te oznake tudi močno kontrastne, kajti slabovidni vidijo res izrazite barvne kontraste, zato moramo poskrbeti, da so te taktilne oznake tudi dobro vidne. Ko zagotovimo tudi vizualno zaznavnost taktilnih oznak, ne poskrbimo samo zato, da jih vidijo le slabovidni, ampak ima to še eno funkcijo, in sicer, da jih opazimo tudi videči. To je zelo pomembno, kajti potem, ko videči opazimo te taktilne linije, ne postavljamo nanje ovir, kot so na primer stoli, panoji, cvetlični lonci in podobno. Na ta način zagotovimo prosto pot.”
Za slepe in slabovidne pa je pomembna tudi dostopnost do samih vsebin kulturne ponudbe. V Združenju prijateljev slepih Slovenije so si skupaj z Muzejem novejše zgodovine v Celju zastavili cilj, da za slepe in slabovidne prilagodijo edini muzej igrač pri nas, Otroški muzej Hermanov brlog. Več o projektu, ki naj bi ga končali konec leta, Sebastijan Kamenik iz Združenja prijateljev slepih Slovenije Celje:
Projekt prilagoditve je sestavljen iz več dejavnikov. Dr. Aksinija Kermauner je začela po Sloveniji z razstavo Radovedni prstki, na kateri je predstavila družabne igre, učne pripomočke in pa igrače za slepe. Meni se je zdela ta razstava zanimiva in sem razmišljal, kam bi to razstavo umestili v Celju. Nek navdih mi je rekel, da če je kateri kraj primeren v Celju, je to Hermanov brlog. Zelo so se razveselili sodelovanja z nami, tako smo pred dvema letoma v septembru postavili to razstavo. To smo potem nadgradili tako, da bomo tudi s pomočjo dr. Kermaunerejve prilagodili ta muzej za slepe. Upoštevali bomo vse standarde, muzej bo kupil vse talne označbe, ki so potrebne, dal nas je v redni letni načrt, podpisali smo pismo o nameri. Bo pa na razstavi igrač tudi ta posebnost, da bodo določene družabne igre, ki so najbolj pogoste med slepimi, ter igrače in učni pripomočki, dobile svoj stalni prostor v Muzeju novejše zgodovine, kar se nam zdi tudi nekaj posebnega.
Prilagoditve, ki jih slepi in slabovidni potrebujejo pri branju in pisanju, pa si boste lahko ogledali v soboto, 11.6.2016 na dnevu odprtih vrat Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani. Spoznali boste knjižno gradivo v prilagojenih oblikah – v zvoku, brajevi pisavi in povečanem tisku, se preizkusili v orientaciji po prostoru in si ogledali razstavo tehničnih pripomočkov, ki jih uporabljajo slepi in slabovidni.
O Tednu slepih tudi v oddaji Med štirimi stenami
Prvi teden v mesecu juniju Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije obeležuje teden slepih. Zato bomo gostili 20-letno dijakinjo Anjo Pustak Lajovic, ki obiskuje program prilagojenega poklicno – tehniškega izobraževanja z enakovrednim standardom za poklic ekonomski tehnik na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, in ravnateljico tega zavoda Katjušo Koprivnikar. Pogovarjali se bomo o življenju mladega človeka s slepoto, prilagojenosti okolja za potrebe slepih, ozaveščenosti videčih, znanju in spretnostih, ki jih slepi pridobijo v Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana.
