Ker je to soboto ravno svetovni dan žongliranja in prikladno se je ravno ta teden v Ljubljani pričel festival Klovnbuf, bomo v tokratni oddaji pogledali v cirkus in cirkuško umetnost. Kdo so klovni in ostali zabavljači, ki že več kot 200 let navdušujejo množice po celem svetu? Zakaj je ta umetnost aktualna še danes in zakaj bi se prav vsi morali naučiti žonglirati, boste izvedeli v oddaji Hudo!, med deveto in deseto dopoldne.

Ker je to soboto ravno svetovni dan žongliranja in prikladno se je ravno ta teden v Ljubljani pričel festival Klovnbuf, smo v tokratni oddaji pogledali v cirkus in cirkuško umetnost. Kdo so klovni in ostali zabavljači, ki že več kot 200 let navdušujejo množice po celem svetu? Zakaj je ta umetnost aktualna še danes in zakaj bi se prav vsi morali naučiti žonglirati, boste izvedeli v posnetku oddajo Hudo!

Žongliranje je ena najstarejših umetnosti. Več kot 4000 let stare podobe žensk, ki žonglirajo so namreč našli v egipčanskih grobnicah, raznorazne omembe žongliranja najdemo tudi med ostanki starih Grkov in Rimljanov ter kasneje iz srednjega veka, kjer so ljudi zabavali dvorni norčki. Tudi stari Kitajci omenjajo žongliranje, kot tehniko v kateri so se urili bojevniki. Pri žongliranju namreč ne uriš le telesa, predvsem uriš um. Nevroznansveniki so ugotovili, da je žongliranje zelo dobro za naše možgane, krepi nevronske povezave in naše motorične sposobnosti. Če boste redno žonglirali boste izboljšali svojo zmožnost koncentracije, kar pomeni, da se boste lažje in bolj kvalitetno učili. Žongliranje pa je tudi zelo dober način, da se otresemo stresa.

Na spletu boste našli veliko filmčkov z navodili kako začeti z žongliranjem. En tak je tudi tale spodaj:

V posnetku oddaje pa boste slišali še legendo o klovnih, izvedeli kako je študirati na Cirkuški akademiji v Moskvi in slišali predstavitve različnih cirkuških disciplin iz ust mladih cirkusantov iz cirkuške skupine Fuskabo.

Lea Ogrin