"Najbolj smrtonosen izdelek v zgodovini človeštva"
V Sloveniji spreminjamo in zaostrujemo protitobačno zakonodajo. "Poznamo dve vrsti držav," pravi Robert Proctor, profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji. "Države, v katerih je tobačna industrija v lasti vlade, in države, v katerih je vlada v lasti tobačne industrije." Tobačni velikani so desetletja prikrivali interne dokumente, ki so govorili o smrtonosnih posledicah cigaretnega dima. Med drugim tudi to, da so nekateri filtri vsebovali azbest, ki se je lahko odtrgal s filtra, in da se je v tobaku kopičil radioaktivni polonij. Zaradi kajenja umre v Sloveniji vsak dan deset ljudi, trije zbolijo za pljučnim rakom. Kljub temu pa zaostrovanje protitobačne zakonodaje vedno znova naleti na nasprotovanje dela javnosti in na velik odpor tobačne industrije.
Vrh smo dosegli lani, ko so po vsem svetu pokadili kar 6.000 milijard cigaret. To je ogromna številka, ogromno cigaret! Če bi jih postavili v vrsto, bi ta merila skoraj 500 milijonov kilometrov. Iz njih bi lahko vsako leto naredili verigo do Sonca in nazaj, pa bi jih še vedno ostalo dovolj za nekaj poti na Mars. - Robert Proctor
Na seznamu s kajenjem povezanih bolezni, ki povečujejo umrljivost kadilcev, je zdaj že kar 28 različnih obolenj. Zadnjih 7 so dodali lani. V tobačnem dimu in cigareti je več kot 4.000 strupenih primesi. Prof. Proctor: "Cigarete niso le vodilni vzrok smrti pri kadilcih, ampak tudi pri nekadilcih, ki so izpostavljeni cigaretnemu dimu. Ta namreč lahko povzroči splav, pljučnega raka in številne druge bolezni, za katerimi obolevajo kadilci. Nekatere države celo predlagajo tako imenovani načrt 2000 – ki bi osebam, rojenim po tem letu, prepovedal nakup cigaret. O tem razmišljajo na Novi Zelandiji, Švedski, na Norveškem in številnih drugih državah. Na voljo je veliko različnih pristopov in ukrepov, med katerimi je tudi uvedba enotne embalaže."
Podatki kažejo, da pri nas kadi vedno več mladih. Tako najmanj enkrat tedensko prižge cigareto že skoraj vsak peti 15-letnik. Podatek tudi pravi, da se v Sloveniji vsako leto proda kar 5 milijard cigaret.
Skrivalnice tobačne industrije
Tobačni velikani so desetletja prikrivali interne dokumente, ki so govorili o smrtonosnih posledicah cigaretnega dima. Njihovo razkritje so konec osemdesetih let omogočile tožbe proti tobačni industriji v Združenih državah Amerike. Dokumenti so med drugim razodeli, kako je tobačna industrija že desetletja vedela, da kajenje povzroča raka. Ljudi, ki so umirali zaradi kajenja, pa so prepričevali, da s tobačnimi proizvodi ni prav nič narobe. "Ne samo, da so nevarne, so nerazumno nevarne – namenoma so nevarne," pravi prof. Proctor. "Cigarete so mnogo nevarnejše, kot bi bilo treba, saj bi lahko izdelali take, ki ne bi povzročale zasvojenost in pljučnega raka. Samo vrniti bi se morali v 19. stoletje. Takrat so tobak le redko inhalirali, saj je bil dim preveč bazičen in grob. Ob vdihavanju jih je sililo h kašlju. Šele konec 19. stoletja so cigarete postale bolj sladkobnega okusa. S takratno tehnologijo so namreč lahko zadržali sladkor iz tobačnih listov in prvič v zgodovini je bilo cigaretni dim mogoče inhalirati. Vendar pa to povzroča pljučnega raka, emfizem, kronični bronhitis in številne smrti. Cigarete so povsem po nepotrebnem ustvarjene tako, da škodujejo. Lahko bi bile veliko manj škodljive, vendar pa jih industrija namenoma ohranja v smrtno nevarni različici."
V Sloveniji smo protitobačno zakonodajo prvič zaostrili leta 1996, ko smo omejili oglaševanje, prepovedali prodajo tobačnih izdelkov mlajšim od petnajst let, ločili prostore za kadilce in nekadilce ter cigaretnim škatlicam dodali zdravstvena opozorila. Manjše spremembe so sledile še leta 2002 in 2003, zadnjič pa smo zakonodajo na tem področju spreminjali leta 2007. Takrat smo kajenje prepovedali v vseh zaprtih, javnih in delovnih prostorih. Tokratni predlog pa med drugim prinaša popolno prepoved oglaševanja, uvedbo licenc za prodajalce tobačnih izdelkov in enotno embalažo. Marijan Ivanuša, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, med najbolj učinkovitimi ukrepi omejevanja uporabe tobačnih izdelkov izpostavlja prav popolno prepoved oglaševanja in enotno embalažo tobačnih izdelkov ter povišanje davka na tobačne izdelke.
Avstralija je okrog leta 2010 vpeljala zelo strog ukrep zvišanja cen tobaka. Vsaki dve leti se cene cigaret povečajo za približno dvanajst odstotkov. Trenutno stane škatlica cigaret okrog 20 avstralskih dolarjev (okrog 15 evrov). Načrt je, da bo leta 2020 paketek cigaret v Avstraliji stal 40 avstralskih dolarjev (okrog 27 evrov). - Jerneja Svetičič
Pomembna je tudi vloga izrazoslovja. Če rečemo, da je nekaj dejavnik tveganja, ne pa vzrok - in to je tobačna industrija dosegla - smo odgovornost za posledice uporabe tobaka preložili na uporabnike. V resnici, in to velja za katerikoli izdelek, pa mora biti za posledice uporabe izdelka popolnoma odgovorna industrija, ki je izdelek naredila. - Luka Šolmajer
Veliko kadilcev si želi, da ne bi kadili
Odločitvi za prenehanje kajenja botrujejo različni dejavniki, pojasnjuje Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Skrb za zdravje in finančni razlog pa sta med najpogostejšimi.
Ne poznamo nobenega drugega izdelka, kjer si kar sedemdeset, osemdeset odstotkov uporabnikov želi, da ga ne bi uporabljali. Zato pravimo, da kajenje ni stvar svobodne izbire, ampak gre za omejeno odločitev. To je tudi eden od razlogov, da cigareti včasih rečemo »mala bela zasužnjevalka«. V svoji knjigi Zlati holokavst zato ne pozivam k prohibiciji – k prepovedi, ampak k aboliciji – k odpravi. Nasprotje prohibicije je namreč svoboda, nasprotje abolicije pa je suženjstvo. Cigarete spodbujajo nekakšno obliko suženjstva, saj nas zasvojijo kot heroin ali kokain, v nekaterih ozirih še celo bolj. Zato pravim, da kajenje ni svobodna odločitev. - Robert Proctor
Drugi razlog pa je ta, nadaljuje Proctor, da večina ljudi začne kaditi že v najstniških letih. "Kar 80 odstotkov jih kadi že pred osemnajstim letom – to velja tako za Združene države, kot tudi Slovenijo. To je še en pomemben razlog, da rečemo, da kajenje ni stvar svobodne izbire. Ljudje začnejo kaditi še pred odraslostjo, postanejo odvisni od cigaret in jih ne morejo opustiti."
O najbolj smrtonosnem izdelku v zgodovini človeštva, kot o cigaretah pravi prof. Proctor, v oddaji Intelekta: Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Marijan Ivanuša, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, Luka Šolmajer, poznavalec področja, Robert Proctor, avtor knjige Zlati holokavst in Jerneja Svetičič, s katero smo se pogovarjali o boju proti kajenju v Avstraliji.
