Filozof MATIJA HVALE sodi med slovenske izobražence, ki so že pred stoletji delovali na evropskih visokošolskih ustanovah; poučeval je na dunajski univerzi. Uvrščajo ga med predstavnike poznosrednjeveške sholastike, vendar so v njegovem delu že opazni sledovi novoveške humanistične miselnosti. Predmet njegovih predavanj je bila predvsem logika. Konec 1512. leta je spisal svoje življenjsko delo “Razlaga filozofije narave”. Hvaletova znanstvena dela so nastala pred več kot pol tisočletja, zato jih brez upoštevanja tega dejstva ni mogoče prenašati v sedanjost. So pa že del tistih prizadevanj, ki so v nadaljnjem razvoju izoblikovala moderno znanost. Filozof Matija Hvale se je rodil okoli leta 1470 na Vačah nad Litijo, umrl pa je leta 1518.
—–
Nabožni pisec IVAN TUL je bil leta 1901 posvečen v duhovnika, desetletje pozneje pa je na Dunaju doktoriral iz bogoslovnih ved. Med prvo svetovno vojno je bil kurat, nato pa profesor v tržaškem in goriškem bogoslovju, a je moral leta 1934 zaradi fašističnega pritiska profesuro zapustiti. Od tedaj je bil duhovnik pri usmiljenih bratih v Gorici. Sestavljal je molitvenike, pisal nabožne, rodoljubne in prigodne pesmi ter v štiridesetih letih prejšnjega stoletja izdal nabožni knjigi »Zvezde vodnice za fante in može« ter »Šopek cvetlični za naše žene in naša dekleta«. Ivan Tul se je rodil na današnji dan leta 1877 v Mačkovljah na Tržaškem.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je na Temljinah na Tolminskem rodil pisatelj CIRIL DREKONJA. Leta 1916 je končal učiteljišče v Ljubljani. Poučeval je v različnih primorskih krajih, nato pa je bil premeščen v Demonte v Piemontu. Leta 1929 je pobegnil v Jugoslavijo in učiteljeval po Štajerskem. Med drugo svetovno vojno je bil dvakrat aretiran, leta 1944 pa v Šentvidu pri Ljubljani ustreljen kot talec. Pisatelj Ciril Drekonja je v svojih povestih v realističnem slogu opisoval socialnoekonomske razmere v tolminskih vaseh, znan pa je predvsem po zbiranju in urejanju ljudskih pravljic in rekov.
—–
Literarna zgodovinarka in prevajalka VERA BRNČIČ se je rodila na današnji dan leta 1913 v Orlu v nekdanji Sovjetski zvezi. Od leta 1960 je predavala rusko književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani. Na tej fakulteti je 1976. tudi doktorirala. Pomembna je bila kot posrednica ruske klasične in sovjetske književnosti, raziskovala pa je tudi stike med rusko in slovensko književnostjo. Vera Brnčič je med drugim napisala tudi razpravi “Cankar pri Rusih” in “Belínski pri Slovencih”.
—–
MAJDA SEPE je bila iz generacije tistih pevk in pevcev zabavne glasbe, ki so s skladbami mojstrskih skladateljev in uglednih pesnikov v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prerodili našo zabavno glasbo. Tisti čas velja za »zlato dobo slovenske popevke«.
Po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani je sprva nastopala z Ljubljanskim jazz ansamblom in z njim leta 1956 odmevno gostovala v Parizu, nekaj pozneje pa je nastopila tudi na Prvem jugoslovanskem jazzovskem festivalu na Bledu.
Čeprav je bila njena glasbena pot zaznamovana bolj s šansonskimi kot s tipično popevkarskimi skladbami, je najvišje nagrade dobivala med drugim tudi na festivalih Slovenska popevka; na njih je vsega skupaj zapela kar 18 popevk in mnoge med njimi so postale uspešnice. Majda Sepe se je rodila na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.

Pavle Jakopič