Skladatelj, pianist, zborovodja in glasbeni pedagog VASILIJ MIRK se je rodil na današnji dan leta 1884 v Trstu. Študiral je na Dunaju, v Gradcu in Trstu. Bil je učitelj zgodovine in zemljepisa, hkrati pa je poučeval tudi na glasbenih šolah. Učil je harmonijo in kontrapunkt na srednji glasbeni šoli ter na pedagoški akademiji v Ljubljani, ves čas pa je deloval tudi kot zborovodja in spremljevalec na klavirju, kot glasbeni kritik in publicist. Kot skladatelj je pisal samospeve ter klavirske in zborovske skladbe. Dela Vasilija Mirka odlikujeta izrazita, delno na ljudsko izročilo naslonjena melodika in občutek za lirično razpoloženje. Zaradi obojega so bila njegova dela, zlasti zborovske skladbe, zelo priljubljena.
—–
Kipar in medaljer ANTON SEVER je študiral na likovni akademiji na Dunaju, nato pa od leta 1920 do 1960 poučeval na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Najpomembnejši del njegovega opusa so portretne medalje in plakete, na katerih je upodobil znane slovenske osebnosti. Odlikoval se je predvsem v frontalnih upodobitvah, obvladoval pa je tudi številne druge z medaljerskimi tehnikami povezane zvrsti: izdeloval je spominske značke, priponke, embleme, reliefno malo plastiko in štukaturne okrase. Anton Sever se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Šenčurju.
—–
Auschwitz je bilo največje nemško koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno. Nacisti so ga uredili v južnopoljskem mestu Oswiecim ob reki Visli, kakšnih 50 kilometrov zahodno od Krakova. Sâmo taborišče je bilo razdeljeno na tri glavna in na skoraj petdeset podružnic. Auschwitz-1 je bil prvotno namenjen poljskim intelektualcem in članom odporniških gibanj, nemškim “običajnim” kriminalcem ter Judom. Prvi transport zapornikov so vanj pripeljali na današnji dan leta 1940, nad vhodom pa se je že bočil napis “Arbeit macht frei” – “Delo osvobaja”.
V drugem taborišču, Auschwitzu-Birkenauu, je bilo hkrati lahko do sto tisoč zapornikov. To je bilo predvsem uničevalno taborišče za Jude in Slovane; v njem so bili štirje krematoriji s plinskimi celicami. V vsaki so v slabe pol ure s plinom, ciklonom B, lahko usmrtili 2.500 ljudi. V središče tega taborišča je bila speljana železniška proga, saj so večino zapornikov pripeljali v tovornih vagonih. Tretje taborišče, Auschwitz-Monowitz, je bilo delovno taborišče za nemške tovarne v okolici, v njem pa so izvajali tudi medicinske poskuse.
V Auschwitz in njegove podružnice je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo štiri milijone. Taborišče so konec januarja pred 71-imi leti osvobodile enote ruske Rdeče Armade. Zdaj je Auschwitz –Oswiecim muzej, posvečen žrtvam fašizma, postal pa je tudi del svetovne dediščine Unesca.
—–
Na današnji dan leta 1985 so na motorni ladji “Princesa Marie Astrid”, zasidrani ob pomolu na reki Mozele v luksemburški vasici Schengen, ki leži na tromeji med Francijo, Luksemburgom in Nemčijo, Francija, Nemčija, Belgija, Luksemburg in Nizozemska podpisale tako imenovani schengenski sporazum. Ta je določil postopno zmanjševanje nadzora na skupnih mejah teh držav, izvajati pa so ga začeli deset let pozneje. Takrat so bile mejne kontrole na notranjih mejah tako imenovanega schengenskega območja odpravljene, okrepili pa so nadzor zunanjih meja. Schengenski sporazum je postal tudi del skupnega pravnega reda Evropske unije; Slovenija ga je na kopenskih in morskih mejah začela uresničevati decembra leta 2007, tri mesece pozneje pa tudi na letališčih.

Pavle Jakopič