Sistemska korupcija, možnost političnih vplivov in klientelizma pri kadrovanju, korupcijska tveganja pri privatizaciji in upravljanju državnega premoženja ter dvojnost meril. Tako bi lahko v nekaj poglavitnih točk strnili poudarke komisije za preprečevanje korupcije, zapisane v letnem poročilu in oceni stanja za lani. Njen predsednik Boris Štefanec ob tem ugotavlja, da ocena razmer na more biti pozitivna, s tem pa – pričakovano – povezuje tudi očitke politike na svoj račun.
Ignoranca do pojavov korupcije – tudi med vladajočimi – ostaja slovenska stalnica. Tako piše v uvodu kritične ocene stanja. In predsednik Boris Štefanec brez zadržkov pravi:
Ocena ne more biti pozitivna. Seveda ocena komisije bi se enostavno skrivala za dejstvi in resničnostjo, če bi hotela prikazovati stvari drugače.
Pozitivna ni tudi njegova ocena odnosa oblasti do nepravilnosti. Beremo o ovirah pri delovanju Supervizorja, pa o dodatkih za stalno pripravljenost, kjer smo bili – tako piše – namesto ustreznega ukrepanja, deležni absurdnih izgovorov vpletenih ministrov in vlade. V tem je mogoče prepoznati kritiko na račun finančnega ministra Mramorja in premiera Cerarja:
Ni dovolj, da imamo veliko dokumentov na to temo, če pa, ko se pojavijo konkretni problemi, oblast pravi: ja, sicer napaka morda ja, ampak ta je nepogrešljiv in brez njega ne moremo. Merila morajo biti enaka; merila neetičnega, da ne rečem še kakšnega drugega ravnanja, morajo biti enaka za ministra, župana najmanjše občine ali javnega uslužbenca.
In naprej: kadrovanje. Preverjanje pogojev za manj pomembne zaposlitve je skrbno, za pomembne funkcije ohlapno, pravi Štefanec:
Nekdo, ki je sodeloval pri imenovanju generalnega direktorja UKC izjavi: jaz sem verjel, da izpolnjuje vse pogoje in ima vse dokumente.
Zato imenovanje Andraža Kopača KPK že preiskuje. In še en kadrovski primer: imenovanje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga. Štefanec pravi:
Imenovati na tako odgovorne in izpostavljene funkcije nekoga, ki nosi breme težav bančnega poslovanja iz preteklosti, najbrž ni v redu.
Kot še piše v poročilu protikorupcijske komisije, ostajajo korupcijska tveganja pri upravljanju z državnim premoženjem in privatizaciji – predvsem zaradi vloge oblasti pri njuni izvedbi. Štefanec opozarja na dvoličnost vlade, češ da ljudem očita račune v davčnih oazah:
Sama država pa v primeru – bom konkreten – prodaje Palome sklene pogodbo s firmo, ki je bila prav za ta namen ustanovljena na Cipru … izgovor je davčna optimizacija. To je samo lep izraz za davčno utajo.
Neposrednih političnih pritiskov ni, pravi Štefanec, a svojevrsten pritisk so po njegovem tudi nižja sredstva za delo in odzivi oblasti, nekdanjih premierov in poslancev. In še vprašanje: ali po vseh očitkih na svoj račun še ima podporo predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je imenoval?
Kritike s strani predsednika, da ne delamo dobro, ni bilo nikoli.
Nikoli pa ga ni vprašal, ali je z njegovim delom zadovoljen.
