Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor je bila danes izredna seja svetov mariborske, ptujske in murskosoboške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice, na kateri so govorili tudi o škodi v kmetijstvu po pozebi. Ta je še večja, kot je kazalo sprva, še posebej v severovzhodni Sloveniji. Več kot 50 % je namreč poškodovanih kar 16 tisoč hektarih kmetijskih površin. Najbolj prizadeti panogi sta vinogradništvo, kjer je škoda v mladih nasadih tudi do 100 % in sadjarstvo, kjer bo končno škodo mogoče oceniti šele junija. Kmetje zato že razmišljajo, kako bodo prebrodili izpad dohodka, ki ga je povzročila pozeba, saj na odškodnino od zavarovalnic ne morejo računati. Tistih, ki bi imeli kmetijske površine zavarovane proti pozebi, namreč skoraj ni, saj so premije previsoke, odbitne franšize pa so 30 %. Kmetje zato od države pričakujejo, da jim bo po pozebi pomagala, vsaj v obliki oprostitve dajatev, želijo pa si tudi finančno pomoč. V nasprotnem primeru bo lahko prišlo do zmanjševanja obdelovalnih površin, ker kmetje preprosto ne bomo več zmogli obdelovati trajnih nasadov, od katerih zaradi pozebe ne bodo imeli zaslužka. Dolgoročno pa pričakujejo tudi, da bo država zagotovila sredstva za sofinanciranje zavarovalnih premij, vsaj do polovice, kot je to bilo do leta 2014.
Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor je bila danes izredna seja svetov mariborske, ptujske in murskosoboške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice, na kateri so govorili tudi o škodi v kmetijstvu po pozebi. Ta je še večja, kot je kazalo sprva, še posebej v severovzhodni Sloveniji. Več kot 50 % je namreč poškodovanih kar 16 tisoč hektarih kmetijskih površin.
Najbolj prizadeti panogi sta vinogradništvo, kjer je škoda v mladih nasadih tudi do 100 % in sadjarstvo, kjer bo končno škodo mogoče oceniti šele junija. Kmetje zato že razmišljajo, kako bodo prebrodili izpad dohodka, ki ga je povzročila pozeba, saj na odškodnino od zavarovalnic ne morejo računati. Tistih, ki bi imeli kmetijske površine zavarovane proti pozebi, namreč skoraj ni, saj so premije previsoke, odbitne franšize pa so 30 %.
Kmetje zato od države pričakujejo, da jim bo po pozebi pomagala, vsaj v obliki oprostitve dajatev, želijo pa si tudi finančno pomoč. V nasprotnem primeru bo lahko prišlo do zmanjševanja obdelovalnih površin, ker kmetje preprosto ne bomo več zmogli obdelovati trajnih nasadov, od katerih zaradi pozebe ne bodo imeli zaslužka. Dolgoročno pa pričakujejo tudi, da bo država zagotovila sredstva za sofinanciranje zavarovalnih premij, vsaj do polovice, kot je to bilo do leta 2014. Več podatkov boste izvedeli ob poslušanju prispevka Lidije Cokan.
