Evropska komisija je, po pričakovanjih, predlagala končanje postopka presežnega primanjkljaja za Slovenijo, v priporočilih za ukrepanje v prihodnjih dveh letih pa je izpostavila pokojninsko in zdravstveno reformo, povečanje zaposljivosti nekvalificiranih in starih oseb ter ureditev problema slabih bančni posojil. Odločitve o morebitnem kaznovanju Portugalske in Španije zaradi kršitve proračunskih pravil je odložila na poletje in jima podaljšala rok za znižanje primanjkljaja. Iz Bruslja poroča Erika Štular.
Slovenija je lani – torej v predvidenem roku – znižala primanjkljaj na 2,9 odstotka BDP, torej pod dovoljene tri odstotke, na podlagi njenih načrtov komisija pričakuje, da bo tako tudi v prihodnje, zato predlog za končanje postopka presežnega primanjkljaja.
V spodnjem posnetku lahko slišite izjavo in čestitko Pierra Moscovicija – evropskega komisarja za gospodarske in finančne zadeve – Sloveniji za dosežen napredek. Izjava je v angleškem jeziku.
A tudi v preventivni fazi mora država zniževati primanjkljaj. V priporočilu ji komisija nalaga 0,6 odstotni fiskalni napor letos in prihodnje leto. V obrazložitvi priznava, da upoštevaje brezposelnost, reforme in nedavno recesijo ni mogoče govoriti o pregretem gospodarstvu, kar so že doslej trdili minister Mramor in nekateri ekonomisti. A komisija kljub temu piše, da bodo potrebni v obeh letih dodatni ukrepi.
V prvem priporočilu komisija Sloveniji postavlja rok, naj do koca prihodnjega leta sprejme pokojninsko reformo. Reformirati mora zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, pri čemer komisija izpostavlja tudi dostopnost in kakovost storitev. Drugo priporočilo znova zadeva ukrepe za boljšo zaposljivost nizko-kvalificiranih in starejših, tretje pa izboljšanje pogojev za financiranje podjetij, vključno z rešitvijo problema slabih posojil. Na koncu priporoča posodobitev javne uprave in boljše upravljanje državnih podjetij.
V ospredju zanimanja sta bili tokrat Španija in Portugalska, ki kršita cilje glede primanjkljaja. Kljub špekulacijam, da bo zanju komisija predlagala postopek kaznovanja, se to ni zgodilo.
To ni pravi trenutek, ne gospodarsko, ne politično, da bi naredili ta korak. K temu se bomo vrnili julija, je pojasnil Moscovici. Po njegovem morajo zagotoviti disciplino, ne pa ustaviti okrevanja ali ubiti naložbe. Državi sta dobili dodatno leto za odpravo presežnega primanjkljaja, do poletja pa bosta morali pripraviti odločne ukrepe za to.
Po doseženem uspehu Slovenije je naši bruseljski dopisnici Eriki Štular oceno napredka podala tudi evropska komisarka Violeta Bulc.
Ustavitev postopka preseženega primanjkljaja je bila pričakovana, saj je bil lanski deficit pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Zniževanje strukturnega primanjkljaja v prihodnji dveh letih po 0,6 odstotka, bdp-ja ne bo enostavno, zato komisija priporoča sprejem zdravstvene reforme in dolgotrajne oskrbe , ter pričakuje potrditev pokojninske reforme že do konca prihodnjega leta , so prvi odzivi na evropska priporočila. Zbrala jih je Zdenka Bakalar.
Mramor z oceno Komisije zadovoljen
Finančni minister Dušan Mramor je izredno zadovoljen s predlogom Evropske komisije o zaključku postopka presežnega primanjkljaja, saj znižanje deficita pod tri odstotke bdpja ocenjuje kot vzdržano. Prav tako je pomembno, da je Evropska komisija upoštevala naše pripombe k metodologiji in zato zahteva nižjo dinamiko zniževanja primanjkljaja , kot bi sicer, je poudaril finančni minister. Strinja se tudi s priporočili za letos in prihodnje leto, ukrepi,pa da so ustrezno upoštevani v obeh proračunih. Več v prispevku Zdenke Bakalar.
