Natančen datum in kraj rojstva kiparja ANGELA POZZE nista znana; domnevajo, da se je rodil v zadnjih letih 17. stoletja. Njegova dela kažejo vpliv beneških kiparjev. Čeprav je na Slovenskem deloval le kratek čas, je zapustil monumentalna dela zrelega baroka, kakršnih pred njim ni bilo. Njegove figure govore o mojstrskem obvladovanju kiparskega materiala. Najpomembnejša dela Angela Pozze na naših tleh so kipi emonskih škofov v stolnici in portal semenišča v Ljubljani, pripisujejo pa mu tudi kipe na oltarjih župne cerkve v Radovljici, v cerkvi svete Lucije v Zadnji vasi pod Dobrčo ter svetega Ignacija in svetega Jožefa v šentjakobski cerkvi v Ljubljani,.
—–
Duhovnik ANTON VOGRINEC se je rodil na današnji dan leta 1873 v Zgornji Pristavi pri Ptuju. Med službovanjem v versko mešanih nemških krajih na Koroškem je imel veliko stikov s protestanti in takrat je začutil potrebo po spremembah nekaterih struktur v verski skupnosti. Plod tega razmišljanja je bila obsežna knjiga “Nostra maxima culpa”, natisnjena leta 1904. V njej med drugim prikazuje šibkost verskega pouka, utemeljuje potrebnost reform v liturgiji ter poziva Cerkev, naj se poveže z brezpravnim delavskim slojem, pospešuje izobrazbo preprostega ljudstva ter se otrese konzervativnosti.
Rimska kongregacija je to delo uvrstila na seznam prepovedanih knjig, Vogrinec pa je moral še istega leta podpisati preklic “vseh napačnih in zmotnih misli”, ki jih je bil napisal. Zaradi svoje narodne zavednosti je Anton Vogrinec po plebiscitu veliko pretrpel, pa tudi veliko pripomogel k temu, da je župnija Libeliče leta 1922 pripadla Jugoslaviji.
—–
Operni in koncertni pevec ter pedagog ANTON DERMOTA je bil leta 1936 angažiran v Dunajski državni operi. V isti hiši je leta 1976 z vlogo Palestrine praznoval štiridesetletnico svojega dela na Dunaju. Bil je lirski tenorist z izredno muzikalnostjo in kulturo. Nastopal je na številnih svetovnih odrih, bil pa je tudi profesor na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Rodil se je na današnji dan leta 1910 v Kropi na Gorenjskem.
—–
Zdravnik SLAVKO PREVEC je študiral v Ljubljani in Zagrebu, leta 1929 diplomiral v Innsbrucku in pozneje opravil še specialistični izpit iz okulistike. Izpopolnjeval se je na klinikah na Dunaju, v Pragi, Budimpešti in Münchnu. Po letu 1931 je naprej delal na očesnem oddelku Splošne bolnišnice v Ljubljani, nato pa postal asistent na medicinski fakulteti. Od leta 1941 je sodeloval v Osvobodilni fronti, septembra leta 1944 pa je s skupino zdravnikov odšel k partizanom in še istega meseca padel pri Svetem Vidu nad Cerknico.
Slavko Prevec je v Ljubljani uvedel operativno zdravljenje odstopa očesne mrežnice ter sodeloval z mnogimi internisti na tedaj novem področju, okulistični diagnostiki internih bolezni. Članke in raziskave je objavljal v strokovnih revijah nemškega govornega območja in v »Zdravniškem vestniku«, ki je pod njegovim urednikovanjem v letih od 1938 do 41 postal ugledna medicinska revija. Slavko Prevec se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Škofji Loki.

Pavle Jakopič