Ali pogosto postanete zadirčni ali slabe volje, kadar ste lačni? Ali pa je zaradi lakote na vas slabo voljo stresal kdo od bližnjih? V tokratni oddaji pozornost namenjamo pojavu, ki je posledica želje po vnosu hrane.
Zakaj se pravzaprav pojavi lakota ter kako vpliva na naše razpoloženje? Odgovor leži v procesih, ki se dogajajo v našem telesu, pri tem pa zopet glavno vlogo igrajo možgani. Zakaj smo lačni pogosto »drugačni« smo razvozlali v tokratni oddaji Možgani na dlani. Pogovarjali smo se s prof. dr. Majo Bresjanac z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani:
Uživanje hrane je povezano s preživetjem. In lakota je naravni mehanizem generiranja vedenja, ki nas usmeri k hrani in k potešitvi te osnovne potrebe. Kakšni so mehanizmi, ki so udeleženi v tem, da smo drugačni, kadar smo lačni, pa je povezano z delovanjem cele vrste nevralnih in hormonalnih mehanizmov.
Takrat kadar smo lačni, še nadaljuje prof. dr. Maja Bresjanac, se zniža nivo glukoze v krvi in to je stresna situacija. Spodbudi se naš odziv na stres s porastom adrenalina v krvi in z aktivacijo vseh tistih značilnih sprememb v našem notranjem počutju in vedenju, ki jih poznamo, ko smo živčni, ko smo pod stresom.
Zanimivo je, da lačni, po nekaterih študijah se je to pokazalo, delujemo bolj pridobitniško, pripravljeni smo tvegati več in se podati bolj agresivno v lov za nekimi pridobitvami, ki jih morda celo ne rabimo.
Ali in kako se naše vedenje spremni, ko smo lačni, smo preverili tudi med mimoidočimi:
A tu gre za akutne učinke lakote na naše vednje in počutje. Še vedno pa je za velik del tega sveta kronična lakota in pomanjkanje velik problem, dodaja prof. dr. Bresjanac:
Nekateri na tem svetu ne morejo pokriti osnovnih potreb po hrani in to botruje tudi spremenjenem vnosu tistih osnovnih hranil, ki zagotavljajo normalen razvoj in delovanje organizma v celoti in možganov prav posebej. To vpliva na kognitivne funkcije. Na vedenje in na sposobnost, da se taki ljudje spopadejo z izzivi, ki jih prinaša razvijajoči se svet.
