Ali veste, kje so Komori? Naj vas že kar takoj malo usmerimo: južna polobla, vzhodno od Afrike, blizu Madagaskarja … Tam, v Indijskem oceanu, leži otočje in ena izmed najmajših, a tudi najgosteje naseljenih državic na svetu. Ima 800 tisoč prebivalcev, skoraj polovica jih je mlajših od 15 let. S Komorov prihaja Djonas Ahmed Abdillah (na fotografiji na desni), ki že 6 let živi v Sloveniji. Razlog: ljubezen in družina.
Ali veste, kje so Komori? Naj vas že kar takoj vsaj malo usmerimo: južna polobla, vzhodno od Afrike, blizu Madagaskarja, Indijski ocean … In v njem leži otočje in ena izmed najmajših, a tudi najgosteje naseljenih državic na svetu. Ima 800 tisoč prebivalcev, skoraj polovica jih je mlajših od 15 let.
S Komorov prihaja Djonas Ahmed Abdillah. Slovenščina je težek, a sladek jezik, pravi, in se takoj opraviči, ker mu še ne gre najbolje. Rajske otoke lune je zamenjal za Slovenijo pred šestimi leti. V bistvu pa je od doma odšel že prej – v Egiptu je namreč študiral turizem in tam spoznal svojo bodočo ženo. Tako kot ona ni čisto točno vedela, kje so Komori, tako on ni vedel, kje je Slovenija. Je to v Rusiji, jo je vprašal. Tudi omemba Italije, Avstrije, Hrvaške ni kaj dosti pomagala, šele ko je slišal Jugoslavija, je znal našo državico umestiti na svetovni zemljevid. Po nekaj letih že pravi:
“Na Komorih sem se rodil, v Sloveniji sem dobil srce. Ker tukaj živim in imam družino. To je zame več kot vse.”
Na določen način Djonasa na rojstne Komore spominja narava – hribi, zelenje, gozdovi (no, v Sloveniji ni palm, takoj doda), sta pa državi tudi zelo različni.
“Ko v Sloveniji stopiš v sobo, moraš imeti copate. To mi je bilo zelo zanimivo, ker tega pri nas ni.”
Na Komorih, kjer vlada tropsko podnebje, ni letnih časov, ni snega, ni zime, najnižja temperatura je 15 stopinj Celzija. Djonas je bil začuden tudi, kako je pri nas spomladi in poleti svetlo še ob 7h zvečer – na Komorih je takrat noč, ne glede na mesec v letu. Na vse to in tudi na mrzle zime se je že navadil, tudi na našo hrano, čeprav je potreboval kar nekaj časa. Poleg družine namreč najbolj pogreša prav komorsko kulinariko. Na Komorih uporabljajo veliko začimb, hrana je pekoča, jedo veliko zelenjave, rib, riža, tipična jed pa je kasava (maniok, kot krompir), omaka iz kokosovega mleka in rib.
Komori so obdani z oceanom, kmetijstvo, kamor poleg poljedelstva sodi tudi ribolov, pa predstavlja največji del komorskega gospodarstva. Otočje je eden največjih pridelovalcev vanilije in rastline lyang lyang, iz katere pridelujejo eterična olja za parfume. A za mlade na otočju, ki je se je 1975 osamosvojilo od francoske kolonialne oblasti, ni velike izbire študijskih programov, prav tako nimajo najboljših zaposlitvenih možnosti. Djonas je zato študiral v Egiptu, jezik pa seveda ni bil ovira. Na Komorih, ki so jih najprej odkrila afriška ljudstva, nato pa neke noči, ob soju polne lune, tudi Arabci in otročje poimenovali Kamar oz. Komor – otoki lune, je namreč doma več jezikov …
“Imamo komorski jezik, a ga samo govorimo, ne zapisujemo. Govorimo tudi francosko in tudi malo arabsko. V šoli vse poteka v francoščini, tudi v službi. Je uradni jezik. Komorščina izvira iz svahilija, saj so prvi ljudje, ki so prispeli na otoke, prišli iz Afrike – Kenije, Zanzibarja, Mozambika.”
Djonas je oče dveh otrok, v njihovi družini se sliši več jezikov. Skupaj govorijo slovensko, včasih, da gre hitreje, z ženo angleško. Sam z otroki pa govori francosko, saj je po njegovem mnenju dobro, da otrok govori tako razširjen in pomemben jezik. Francoščina pa ni pomembna le v Evropski uniji, temveč tudi marsikje drugje in tudi na Komorih. Tam pravzaprav vsi Evropo povezujejo s Francijo. Djonas nam je zato izdal, da so se otroci njegovemu sinu čudili, ko so izvedeli, da govori slovensko.
“Otroci razumejo, da moj sin ne govori dobro komorsko, ampak da ne govori dobro francosko pa prihaja iz Evrope!? To je nepredstavljivo. Pa sem jim razložil, da je Evropa kot Afrika – sestavljena je iz številnih držav in vsaka ima svoj jezik.”
Jezikovna in tudi nacionalna (Afričani, Arabci, Evropejci, Indijci) pestrost na eni strani, na drugi pa so Komorci religijsko dokaj enotni. Prevladujoča religija je islam, Djonas pa takoj pove, da so odprti, moderni muslimani. Ženske si lase pokrivajo z ruto, če tega ne želijo, pač ne. A kar zadeva njihova tradicionalna oblačila, ki jih nosijo ob posebnih priložnostih – na primer praznovanjih in porokoh, so ta podobna indijskim. Ženske nosijo sarije, ki jim na otokih lune rečejo shiromani, moški pa dolgo srajco: kandu.
Na Komorih so družine številčnejše in bolj povezane kot pri nas. Ne mine dan, da ne bi sin, četudi živi drugje, obiskal svojo mamo, da preveri, kako je in ali potrebuje kakšno pomoč. Navada je tudi, da družina poskrbi za hčer – zanjo zgradi hišo in nato se mož preseli k njej. Mogoče se je tudi za to Djonas, ki je velik ljubitelj nogometa, košarke, plavanja, glasbe in risanja, brez večjih težav preselil v Slovenijo.
