Lažje nam je, če nam povejo, da postopek ne boli.
Strah pred medicinskimi preiskavami je pogosto velik in težko premagljiv. Nekoliko lažje nam je, če nam povejo, da postopek ne boli. Pulmolog Aleš Rozman iz Klinike Golnik pravi, da lahko zdravniki s pomočjo bronhoskopije in bronhoskopa pregledajo dihalno pot vse od nosu do pljučnih bronhov.
Bronhoskopija traja običajno od 10 do 20 minut. Pred začetkom preiskave zdravniki z lokalnim anestetikom omrtvičijo sluznico nosu, žrela in grla, kasneje pa še sluznico sapnika in bronhijev. Ker se lokalna anestezija vedno ni izkazala za dovolj ustrezno, zdaj na Golniku postopek izvajajo tudi v sedaciji ali pa celo v kratkotrajni splošni anesteziji.
Na spletni strani Klinike Golnik so zapisali, da je v pnevmologiji bronhoskopija ena najstarejših preiskovalnih metod. Prvi poseg je opravil Gustav Killian s togim kovinskim instrumentom leta 1897. Pri nas so prve preiskave opravili na Golniku; prvo bronhoskopijo s togim bronhoskopom so opravili leta 1952, z upogljivim bronhoskopom pa leta 1974.
Po natančni predpripravi na bronhoskopijo – običajno zajema podroben pregled in anamnezo ter slikanje dihalnih poti – in po skrbno opravljeni preiskavi so zapleti izjemno redki. Nekaj ur po bronhoskopiji se lahko pojavi povišana telesna temperatura, možno je vnetje, krvavitev, prehodna hripavost ali vdor zraka v prsno votlino. Na Golniku ocenjujejo, da se ti zapleti pojavijo pri največ treh odstotkih bolnikov.
Na Golniku so tako prvi na svetu v bronhoskopiji preizkusili tehniko elastografije. Z novo metodo želijo pri bolnikih z rakom zmanjšati število potrebnih bronhoskopij. Čeprav zdaj pregled izvedejo v sedaciji ali v kratkotrajni splošni anesteziji, pa je preiskava z bronhoskopom še vedno poseg v bolnikovo telo.
