Z močjo sodobnih računalnikov in vse boljšim razumevanjem človeških možganov prihodnost postaja del naših življenj. Predstavljajte si, da bi lahko z mislimi denimo upravljali osebni računalnik, ugasnili luč ali vozili avtomobil. A pri tem ne gre toliko za udobje kot za to, da bi mnogim, zlasti hendikepiranim, lahko močno izboljšali kvaliteto življenja. Možganski vmesniki, ki veljajo za enega največjih tehnoloških prebojev v zadnjih desetletjih, znanstveno fantastične podobe vse bolj približujejo realnosti. O tem, kako delujejo možganski vmesniki, kje so njihove omejitve in kakšno prihodnost nam lahko prinesejo, bomo govorili v tokratni oddaji Možgani na dlani. Pripravlja: Peter Močnik.

Z močjo sodobnih računalnikov in vse boljšim razumevanjem človeških možganov prihodnost postaja del naših življenj. Predstavljajte si, da bi lahko z mislimi denimo upravljali osebni računalnik, ugasnili luč ali vozili avtomobil. A pri tem ne gre toliko za udobje kot za to, da bi mnogim, zlasti hendikepiranim, lahko močno izboljšali kvaliteto življenja. Možganski vmesniki, ki veljajo za enega največjih tehnoloških prebojev v zadnjih desetletjih, znanstveno fantastične podobe vse bolj približujejo realnosti.

Možganski vmesniki

Možganski vmesnik je most, ki povezuje možgane in okolje. Je tisti element, ki zaznava električno aktivnost v možganih in jo prenaša do računalnika. Metoda zaznavanja električne aktivnosti možganov, ki se je vsaj za enkrat izkazala za najbolj koristno, najhitrejšo in finančno najbolj sprejemljivo, je elektrofiziološki pristop, pojasnjuje Jurij Dreo, strokovni sodelavec za nevroznanost na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana:

Da z elektrodami poslušamo delovanje milijonov in milijonov živčnih celic in potem to delovanje poskušamo odkodirati, se pravi poskušamo razumeti jezik, ki ga te celice uporabljajo in ta jezik potem pretvarjamo v nek efektor, v nek stroj.

Vmesnikov je več vrst. Tisti, ki jih uporabljajo najbolj pogosto, so kot neke vrste kapa z elektrodami, ki se jo za odjem aktivnosti možganov namesti na površje glave. Težava pa je, da je lobanja zelo velika prepreka za možganske signale. Pri drugem pristopu se elektrode v obliki čipa namesti na površje možganov pod lobanjo. A vsaj zaenkrat brez težav še ne gre:

Te elektrode so za možgane vsaj na nek način škodljive. Da jih vstavimo v možgane, je potrebna operacija, elektrode možgane sčasoma poškodujejo, so drage in potrebujejo precej energije. Za praktične namene možganski vmesniki torej še niso precej uporabni.

“Možganščina”

A kako pravilno brati električni jezik možganov? Razvozlavanje jezika možganov na nivoju, ki bi nam omogočal poslušanje misli, je ena izmed največjih preprek, pojasnjuje Jurij Dreo:

Pred nekaj leti je sicer skupina raziskovalcev iz San Diega s prvimi izsledki takšnega dekodiranja jezika možganov uspela prisluškovati tistim področjem naših možganov, ki za nas ustvarjajo govor. Torej branje misli v pravem pomenu. Ta človek si je v mislih zamislil neko besedo, denimo “mama” ali “morje”, računalnik pa je to besedo izgovoril.

Obetajoča prihodnost

Potencial tehnologije možganskih vmesnikov je ogromen. Jurij Dreo:

Od tega, da tetraplegikom ponovno omogočimo, da hodijo, do tega, da ljudi z amiotrofično lateralno sklerozo obdržimo pri življenju in da ljudi, ki imajo kap v govornih predelih zopet pripravimo do govora itn.. Kdaj bo to mogoče, je nemogoče napovedati, ker je razvoj tako nepredvidljiv. To je vprašanje bolj za jasnovidce kot za nas, ki se s tem ukvarjamo.

Peter Močnik, Prvi