"Kritična masa za upor je lahko zelo majhna"

Svetlana Slapšak je antropologinja in doktorica antičnih študij, rojena Beograjčanka, ki jo je akademska pot vodila po številnih evropskih in ameriških univerzah. Predavateljica in nekdanja dekanja fakultete za podiplomski humanistični študij v Ljubljani je avtorica več kot 50 knjig – okrog 400 znanstvenih študij in več kot 1000 esejev.  Z možem je leta 1983 v Ljubljani organizirala peticijo proti smrtni kazni, z gibanjem »1000 žensk za mir« je bila predlagana za Nobelovo nagrado za mir. V pogovoru na “Dan upora proti okupatorju” najprej preverimo njeno uporniško preteklost in kmalu ugotovimo, da je bila že kot študentka upornica. Je uporništvo nekaj kar spremlja človeka od začetka do konca, je mogoče uporniške robove obrusiti, ali lahko uporniški duh(pod)kupimo?

Ko omenimo latinščino in staro grščino, hitro zaznamo veselje na obrazu Doktorice Svetlane Slapšak. Iz teh dveh jezikov prevaja z ljubeznijo in strastjo. Po njenem mnenju sta Iliada in Odi­seja natanko tista epa, ki sta bila nujna za razvoj atenske ­demokracije. Bi ju morali večkrat vzeti v roke in brati sodobni evropski politiki?

Ali bi morali Evropejci res vsakič, ko izrečemo besedico ‘zato’, Grčiji plačati deset evrov?

Kolikšna kritična masa je potrebna za začetek upora?

Inkubatorji uporniških idej v Evropi so bili vedno, in so tudi danes, na levi. Težava levice je, kot pravi avstrijski filozof Robert Phaller, da se ukvarja z detajli, ob tem pa spregleda krucilani problem razrednega boja.

Fenomen ekstremističnih desničarskih skupin v Evropi se velikokrat pojasnjuje, da so odgovor na krizne razmere. Je to konsistentna, pravilna razlaga?

Kuharski šovi so žalostna podoba socialne neozaveščenosti, patriarhata, stereotipov. Redki pa ponujajo kaj več…..piše doktorica Svetlana Slapšak v svoji najnovejši knjigi “Kuhinja z razgledom«. Zakaj ljudje aktivno državljanstvo raje zamenjajo za kuharske oddaje?

Nekateri ljudje se veliko bolj ostro odzivajo na begunce kot na utajevalce davkov. Čeprav je povsem jasno, da nas utajevalci davkov stanejo precej več kot prebežniki.

Globalni minotaver zdaj žre svoje otroke, če parafraziramo ekonomista in bivšega grškega finančnega ministra Janisa Varufakisa. Je globalni minotaver premagljiv, ga je mogoče zaustaviti?

Kritični um nas žene naprej, zato se kritičnih razmislekov ne bili smeli bati in otepati, poudari doktorica Svetlana Slapšak.

Bojan Leskovec