Ob koncu 19. stoletja je bilo ljubljansko pokopališče pri cerkvi svetega Krištofa, na prostoru, kjer je danes Gospodarsko razstavišče. Tam so pokopavali od leta 1779 do prvih let 20. stoletja, ko so odprli novo pokopališče pri svetem Križu, današnje Žale. Od starega pokopališča je ohranjen le arkadni del; tam so v letih pred drugo svetovno vojno uredili park, Navje, in vanj prenesli več nagrobnikov, predvsem zaslužnih Slovencev: Aškerca, Bleiweisa, Jurčiča, Linharta, Levstika, Stritarja, Vodnika in drugih.
Na novem pokopališču, ki se je sprva imenovalo po cerkvici svetega Križa, so prvega pokojnika pokopali na današnji dan pred 110-imi leti. Po zaslugi arhitekta Jožeta Plečnika, ki je tik pred začetkom druge svetovne vojne postavil veličasten stebriščni nadstropni portal s štirinajstimi poslovilnimi vežicami v urejenem parku, imenoval ga je Vrt vseh svetih, sodijo ljubljanske Žale med najlepša pokopališča v Evropi.
Leta 2007 so dobile tudi mednarodno priznanje – znak evropske dediščine. Tako so se skupaj s spominsko cerkvijo svetega Duha na Jávorci nad Tolminom in partizansko bolnišnico Franja v Dolenjih Novakih pri Cerknem, ki je bila pred leti zaradi neurja skorajda uničena, uvrstile na ugledni seznam nacionalnih kulturnih objektov, ki s svojimi vrednotami prispevajo k oblikovanju kulturne identitete Evrope.
—–
Zdravnik, specialist za sodno medicino in pravnik JANEZ MILČINSKI je užival izjemen ugled doma in na tujem. Med narodnoosvobodilnim bojem je deloval kot kirurg in organizator zdravstvene službe, po vojni pa je sodeloval pri ustanavljanju popolne medicinske fakultete v Ljubljani. Dvakrat je bil njen dekan. V letih od 1973 do 1976 je bil rektor ljubljanske Univerze, pozneje pa predstojnik Inštituta za sodno medicino. Šestnajst let je bil tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Profesor Janez Milčinski je znanstveno in strokovno deloval tudi na področju medicinskega prava, prometne varnosti, splošne medicinske morfologije, medicinske etike ter deontologije. Svetovni ugled si je pridobil s posredovanjem v katastrofah z veliko žrtvami, kot so bili potresi, poplave ter železniške in letalske nesreče. O tem je napisal več kot 200 člankov in štiri knjige. Za svoje delo je prejel številna visoka domača in tuja priznanja, leta 1998 pa mu je Mednarodno združenje humanistov posmrtno podelilo svoje najvišje priznanje “za vse, kar je storil za mir, človeštvo in v dobro ljudi”. Profesor Janez Milčinski se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
—–
Pisatelj in urednik IVO ZORMAN je leta 1950 diplomiral na višji pedagoški šoli v Ljubljani. Najprej je delal v prosveti, v letih od 1965 do 1977 pa je bil urednik pri založbi Borec. Uveljavil se je kot pisec novel in romanov za odrasle in mladino, zlasti z vojno tematiko in družinskimi romani. Njegovo najobsežnejše delo je družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju, njegovi vlogi med drugo svetovno vojno, o spremebah po njej in iskanju nove podobe meščanstva v sodobnem svetu.
Med Zormanova najuspešnejša dela sodijo romani Čez dvajset let bo vse drugače, Draga moja Iza, Stric Benjamin, Vonj po jeseni, Kdo bo meni prižigal sveče, Leto herojev in Kajnov rod, za njegovo najuspešnejše besedilo pa velja mladinska povest V sedemnajstem, ki je doživela več ponatisov. Pisal je tudi radijske igre. Leta 1969 je prejel Levstikovo nagrado. Ivo Zorman se je rodil na današnji dan pred 90-imui leti v kraju Gora pri Komêndi.

Pavle Jakopič