Kaj pooseblja Donald Trump, da ga Američani tako množično podpirajo? Zakaj smo se Slovenci nedavno tako množično poistovetili s Petrom Prevcem? Katere prijeme uporabljajo ideologi islamske države, da mlade ljudi prepričajo v ekstremizem? Res je, da težko primerjamo Prevca , Trumpa in idejne vodje islamske države, pa vendar je v vseh primerih na delu psihologija množic, ki se je posamezniki ne zavedamo. Sodobnost sicer prinaša povsem novo formiranje množic. Telefoni, mediji in internet so omogočili povezovanje veliko večjega števila ljudi v zelo kratkem času. Informacije se širijo z izjemno hitrostjo in živimo v času socialnih omrežij, ki jih do nedavnega nismo poznali. Kljub temu nas begajo fenomeni množic, ki slepo sledijo nerazumnim idejam. Ali je uspeh Donalda Trumpa v tem, da je ameriško politiko spremenil v resničnostni šov, sam pa predstavlja sanjsko življenje? Ali je iskanje smisla tisto, kar pripadnike islamskih skrajnežev – paradoksalno – peha v smrt? Katere so tiste sile v ljudeh, ki iz posameznikov ustvarjajo homogene množice? To je le nekaj vprašanj na katera bomo poskušali odgovoriti v Studiu Ob 17h. Naši sogovorniki bodo dr. Bogomil Ferfila iz Fakultete za družbene vede, Aljoša Bagola iz skupine Pristop, psiholog Iztok Žilavec in novinar ter raziskovalec sodobnih medijev Lenart J. Kučič. Oddajo pripravlja Martina Černe.
Kaj pooseblja Donald Trump, da ga Američani in Američanke tako množično podpirajo? Zakaj so se Slovenci nedavno tako številčno poistovetili s Petrom Prevcem? Katere prijeme uporabljajo ideologi islamske države, da mlade ljudi prepričajo v smrt? Res je, da težko primerjamo Prevca , Trumpa in idejne vodje islamske države, pa vendar je v vseh primerih na delu psihologija množic, ki se je posamezniki ne zavedamo.
Kaj vse nas danes kot množico definira? So to družabna omrežja? Je to lahko uspešen športnik, kot je Peter Prevc, ki v nekem trenutku poenoti celo državo? Je to lahko čudna kombinacija protislovij, ki jo uteleša Donald Trump, ali zgolj uničujoča ideja, ki vodi islamske skrajneže?
Če pogledamo zgodovino, pravi Aljoša Bagola, kreativni direktor skupine Pristop, je imela vsaka civilizacija svoj kreativni monopol, ki je programiral in definiral množice tistega časa. Zadnji večji kreativni monopol je bil Holywood. Danes je to Silicijeva dolina, ki oblikuje nova, moderna priporočila za obnašanje in kjer izumi Steva Jobsa še vedno kraljujejo. »Kot vsaka revolucija v zgodovini pa je tudi ta potrebovala svojega zastavonošo; v tem primeru je bila to ženska – Kim Kardashian, ki je Jobsov izum – kamero na sprednji strani zaslona, uporabila za t.i. selfie, ki je programiral milijarde ljudi na celem svetu«, še poudarja Aljoša Bagola. Pri definiranju obnašanja množic igra po njegovem mnenju najbolj pomembno vlogo kombinacija tehnologije, ki je sposobna spremeniti obnašanje ljudi in kreativnih monopolov, ki določajo trende.
Sodobnost je s svojim tehnološkim znanjem povzročila tudi povsem novo formiranje množic. Telefoni, mobilni telefoni, mediji in internet so omogočili povezovanje veliko večjega števila ljudi v zelo kratkem času. Informacije se širijo z izjemno hitrostjo in živimo v času socialnih omrežij, ki jih do nedavnega nismo poznali. Fenomen, ki obeleža sedanjost pa je dejstvo, da imamo hiper informiranost ljudi na eni strani in popolno indiferenco posameznikov na drugi strani. Kot pojasnjuje novinar in raziskovalec medijev Lenart J. Kučič, še nikoli do sedaj nismo bili izpostavljeni takšni količini informacij in še nikoli do sedaj ni bilo v življenju tako malo smisla. Eden izmed osnovnih psiholoških mehanizmov človeka je iskanje potrditve in družabna omrežja nudijo ljudem ravno to, da lahko še za tako noro idejo, dilemo, strah ali katerokoli drugo čustvo najdeš toliko somišljenikov, ki ti dajejo občutek, da nisi sam. Lahko bi rekli, da so družabna omrežja mikro množice, vendar ne predstavljajo velikih gibanj, ki bi imela trajne učinke na širšo družbo. Kot še dodaja Lenart J. Kučič, ne smemo pozabiti na dejstvo, da se nobeno politično gibanje do sedaj ni formiralo preko interneta, temveč je v ozadju ogromno človeškega dela, tradicije, informiranosti, klasične organizacije in trdnih osebnih vezi.
Da družabna omrežja ne predstavljajo pravih množic meni tudi psiholog Iztok Žilavec, ki pravi, da je splet zgolj orodje, s katerim lahko ljudje lažje lansirajo svoje ideje. Množica nastane šele, ko se skupina somišljenikov fizično zbere na enem mestu, šele takrat lahko tudi govorimo o psiholoških mehanizmih in učinkih, ki se sprožijo v ljudeh, kadar so priključeni večji množici ljudi.
Še pred kratkim si je skoraj vsak Slovenec želel, da bi bil Peter Prevc. Kakšna je razlaga za tako masovno identifikacijo nekega naroda z uspešnim športnikom? Ljudje stremimo k temu, da se dobro počutimo, pravi psiholog Iztok Žilavec in ko podpiramo športnika, ki je uspešen, enostavno postanemo del tega uspeha. Hkrati se ljudje večinoma identificiramo s tistimi osebami, za katere menimo, da bi lahko njihove uspehe, v neki drugi situaciji, dosegli tudi sami. Uspešen športnik ne moreš postati preko zvez in poznanstev. Pri športnikih je uspeh vedno posledica nekega osebnega truda, zato se ljudje tako zlahka z njimi tudi poistovetijo.
Uspeh kot magnet privlačnosti pa deluje tudi pri Donaldu Trumpu, milijarderju z domnevno sanjskim stilom življenja, ki ga (kot izgleda) na njegovi poti v predsedniško palačo, zaenkrat ne more zaustaviti nihče. Kot pravi, dr. Bogomil Ferfila, Donald Trump nima izdelanega ne ekonomskega instrumenatrija, ne političnih in ne varnostnih politik. Hkrati pa množica, ki jo nagovarja v veliki meri sploh ne zahteva racionalnih politik, temveč se zadovoljuje s frazami, dovtipi, žaljivkami in šalami. S tem se strinja tudi Iztok Žilavec, ki pojasnjuje, da Trump v ljudeh enostavno sproža negativna čustva in je zato tudi popularen. Njegov uspeh je seveda v veliki meri povezan tudi z dejstvom, da obvlada medije, ki so mu letos namenili za 3 milijarde več medijskega prostora kot vsem ostalim. Hkrati pa je dolgočasno ameriško politiko spremenil v resničnostni šov, v predvolilno kampanjo pa vnesel vznemirljivost, šokantnost in kontraverznost, ki tudi sicer poganjajo medijsko industrijo.
