Opevanje božjega; vzneseno iskanje nikoli do kraja pravih besed za transcendenco; izpovedovanje nepomembnega, nemočnega posameznika ob slutnji nečesa neskončno presežnega; vrtanje v tisto veliko skrivnost, ki podeljuje smisel naši eksistenci in svetu, v katerem živimo … To je gotovo ena najstarejših pa tudi najtrajnejših tem poezije. Take pesmi so namreč pisali že pred štirimi, petimi tisočletji v Mezopotamiji in take pesmi – pa čeprav se je svet od bronaste dobe sèm korenito spremenil – nastajajo danes. Ene najboljših, se pravi, najbolj pretanjeno izpisanih in osebno občutenih je v zadnjega pol stoletja bržčas spisala Denise Levertov, že pokojna ameriška pesnica judovsko-angleškega porekla. Izbor njenih pesmi o religioznih temah, Potok in safir, sta pred nedavnim za založbo KUD Logos pripravili pesnica Miljana Cunta in prevajalka Nada Grošelj, ki sta tudi gostji tokratnega Sobotnega branja.

Goran Dekleva