Ko so si v začetku 19. stoletja začele Postojnsko jamo ogledovati tudi kronane glave, je postala ta še znamenitejša in vse bolj obiskana. Prvi visoki gost je bil avstrijski cesar Franc Prvi leta 1816. Jama mu je tako ugajala, da si jo je čez dve leti spet ogledal. Prava senzacija pa je bila, ko sta na današnji dan leta 1857 v Postojnsko jamo stopila cesar Franc Jožef Prvi In cesarica Elizabeta. Marljivi organizatorji so popravili poti in jih posuli z drobnim belim peskom; navozili so ga za več tisoč voz. Gorelo je okoli 15.000 luči, v veliki dvorani se je razlival rdeč bengalični ogenj, v zrak so spuščali raznobarvne balone, gosta pa je ob vhodu pozdravljal velik osvetljen napis: “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!”
Seveda ni manjkalo godb, petja, govorov in recitacij. Po ogledu jame – cesarica in dvorni dami so si njene lepote ogledovale iz nosilnic, je dal zadovoljni cesar vsem tistim, ki so sodelovali pri lepšanju jame in pripravi sprejema, razdeliti 120 zlatnikov, 20 tolarjev in 70 srebrnikov. Po slovesnosti se je vladarski par s spremstvom v kočijah odpeljal v Ljubljano, po kosilu v kolodvorski restavraciji pa so se s hlaponom odpravili proti Dunaju. Ker visoki obisk v Postojnski jami ni bil poceni, je uprava nemudoma povišala vstopnino: s 30 na 40 krajcarjev na osebo.
—–
Kipar ALOJZIJ REPIČ je študiral na Dunaju, v letih od 1905 do 1931 pa je učil na umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani in kot nestor slovenskih kiparjev vzgojil pomembne kiparske generacije. Znan je predvsem kot portretist; v slogu akademskega realizma je namreč izdelal vrsto odličnih portretov naših pomembnih kulturnikov. Ustvarjal je tudi sakralna dela in cerkveno opremo, nagrobnike ter dekorativno in žanrsko plastiko s folklornimi motivi. Njegove so tudi arhitetkturne plastike na zunanjščini Kresije v Ljubljani. Alojzij Repič se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Vrhpolju pri Vipavi.
—–
Slikar in grafik GREGOR PERUŠEK se je leta 1906 izselil v Združene države Amerike. V Novem svetu se je preživljal s priložnostnimi deli, v prostem času pa kot samouk risal in slikal. Pozneje se je popolnoma posvetil slikarstvu in začel aktivno delovati med tamkajšnjimi Slovenci. Leta 1931 je v Clevelandu ustanovil “Jugoslovansko šolo moderne umetnosti” in jo nato vodil vse do smrti. Slikal je krajine, portrete in tihožitja, kot grafik pa je delal v linorezu in lesorezu. Uvrščajo ga med pomembne ameriške ekspresioniste, pod vplivom umetnosti Indijancev, ki jih je vsako leto obiskoval, pa se je približal tudi simbolizmu in abstraktnemu slikarstvu. Gregor Perušek se je rodil na današnji dan leta 1877 v Jelôvcu pri Ribnici.
—–
Operni pevec ROBERT PRIMOŽIČ – rodil se je na današnji dan leta 1893 v Trstu – je študiral v Trstu, Milanu in Budimpešti. Debitiral je leta 1912 v slovenskem gledališču v Trstu. Pozneje je bil angažiran v Zagrebu in Budimpešti, od leta 1929 do smrti pa je bil član ljubljanske Opere. Primožič je bil pevec z odličnimi glasovnimi sposobnostmi in pretanjenim občutkom za vokalno interpretacijo in gledališko igro. S svojim širokim repertoarjem se je uvrstil med vrhunske operne umetnike.

Pavle Jakopič